Za nogometaše Fužinarja se drugi del drugoligaškega prvenstva ni začel, kot so si zamislili. Na uvodnih treh preizkušnjah so trikrat ostali praznih rok, a potem vendarle ujeli želeni ritem in trikrat zapored zmagali. Nazadnje v Lendavi, hkrati pa so poskrbeli za majhen potres pod vznožjem vinogradov. Oziroma za zamenjavo trenerja – Franc Fridl, s katerim se je poslovil tudi njegov najtesnejši sodelavec Simon Sešlar, je svoje mesto prepustil slovaškemu strokovnjaku Marianu Sluki.
"V primerjavi z jesenskim delom sezone se je v zasedbi zgodilo nekaj sprememb, kar je nedvomno vplivalo na našo podobo. Potrebovali smo nekaj časa, da se ekipa uigra, poleg tega smo z namenom varčevanja kader nekoliko skrčili. In zato je smola s poškodbami predstavljala še večje težave, ki so prispevale k temu, da rezultati niso bili takšni, kot smo si želeli. Sčasoma smo se le sestavili ter zaigrali, kot znamo in zmoremo. Nekateri igralci so na svoja pleča prevzeli večje breme in svojo nalogo opravljajo odlično, z vsakim uspehom se kakopak krepi tudi samozavest, motivacija se stopnjuje, prav tako kot pozitivna energija. Vse to smo ob izjemni srčnosti unovčili in popolnoma zasluženo premagali favorita," je povedal trener koroškega drugoligaša in neldanji pomembni člen naftašev med elito Mihael Bukovec.
"Predsednik kluba je moj brat in nagovoril me je, da priskočim na pomoč. In sem se odzval, ampak brez pretiranih obveznosti. Ko mi bodo obveznosti dovoljevale, bom poskušal biti na igrišču. Če bo ravno naneslo, da bom v Prekmurju. Tokrat sem gostovanje v Lendavi izkoristil in ostal doma, da sem naslednji dan odigral tekmo, ki je bila moja prva spomladanska. Sicer pa, mar ni lepo kariere zaključiti v svojem matičnem klubu?" se je nasmejal Mihael Bukovec.