Jeseni se je uspel med strelce vpisati le na dveh tekmah, spomladi bolj vročega napadalca ni. Lovro Bizjak je bil v tem letu namreč med strelci že osemkrat, skupno pa zabil enajst golov, kar ga uvršča med resne kandidate za »zlato kopačko« slovenske lige. Toda ob tem se poraja vprašanje: bo njegova prva sezona v Domžalah tudi njegova zadnja?
Da bo morala Olimpija poleti poiskati novega napadalca, je kristalno jasno. Leon Benko bo letos praznoval že 35. rojstni dan, že pred tem pa mu bo potekla tudi pogodba, ki jo ima podpisano z Ljubljančani. Ti imajo v svojih vrstah tudi Andresa Vombergarja, ki pa mu za zdaj še ni uspelo dokazati, da je iz testa za klub, ki želi biti slovenski prvak in hoče hkrati pustiti tudi pečat v Evropi. Igor Bišćan je v tej sezoni v osrčje napada ničkolikokrat postavil tudi Abassa Issaha, a je dejstvo, da Ganec ni klasični centralni napadalec. Tudi Lovra Bizjaka smo že videli tudi na bolj krilnih položajih, toda v Domžalah so mu namenili vlogo udarnega napadalca in zadeli v polno. Nekdanji član Aluminija je, kot rečeno, zabil že enajst golov, zadnjega v soboto, ko je tik pred koncem Olimpiji ukradel zmago, s katero bi bila še nekoliko bližje naslovu prvaka. Z dobro predstavo, saj ni zgolj meril v polno, marveč so imeli branilci ljubljanskega kluba z njim tudi sicer nemalo težav, je vnovič potrdil, da igra v skoraj življenjski formi. In ta je tako dobra, da se z njim že spogledujejo tudi drugi klubi; med temi je, kot smo izvedeli iz krogov blizu nogometaša, tudi Olimpija. Toda ni edina, menda se okrog Bizjaka smuka tudi ugledni, a za zdaj neimenovani avstrijski prvoligaš. To sicer ne pomeni, da je 24-letnik dejansko poletna tarča Olimpije, vendarle pa so ga nekateri v klubu, ki domuje na največjem stadionu v državi, označili za nogometaša, ki bi mu bilo vredno še naprej namenjati pozornost.
Brez denarja za zajetnejše nakupe
Vse lepo in prav, toda ob tem se poraja nešteto takšnih in drugačnih vprašanj, dilem, dvomov. Recimo: bi bile Domžale pripravljene prodati svojega udarnega napadalca že po enem letu? No, ob plačilu primerne odškodnine zagotovo, toda ali Olimpija sploh lahko ponudi dovolj? Slabo varovana skrivnost je, da finančno stanje ljubljanskega kluba v tem trenutku ni ravno rožnato, kar glede na Mandarićev modus operandi iz preteklosti (zgolj za odpravnine je odštel pravo premoženje) ni presenetljivo. Olimpija vsak mesec zgolj za plače zapravi več kot 300 tisoč evrov, pravih prihodkov pa nima. Preden bo poleti kupovala, bo morala tudi koga prodati; na primer katerega od tistih nogometašev, ki so mastno plačani, igrajo pa tako rekoč nič. V želji po krčenju stroškov, povezanih s člansko ekipo, je v Ljubljano prišel tudi razvpiti Sead Karaselimović, ki naj bi Mandarića k sklenitvi sodelovanja pripravil tudi z obljubo, da mu bo poleti s prodajami igralcev prinesel več kot pet milijonov evrov. Ali je to sploh izvedljivo ali ne, naj presodijo drugi …
Naslov prvaka za podaljšanje vozovnice
Toda vse prej kot navdušujoče finančno stanje ni edino, zaradi česar je marsikatera kadrovska ideja, povezana s prihajajočim poletnim prestopnim rokom, ovita v gosto meglo. Status quo je še toliko večji, ker sploh še ni znano, ali bo Milan Mandarić po koncu sezone odšel ali ostal. Izkušeni poslovnež je pred meseci kar sam zasejal seme dvoma, ko je v pogovoru s srbskimi novinarji najprej najavil svoje poletno slovo, nato pa za slovenske medije povedal, da bi rad v Ljubljani »upihnil stoto svečko«. No, po naših informacijah se v klubu že nekaj časa pospešeno pripravljajo na življenje po Mandariću, kar nakazuje, da je slednji bolj kot ne dejansko na koncu svoje poti pri Olimpiji. Njegova odločitev bo najverjetneje povezana tudi s tem, kako se bo razpletla sezona 2017/18. Če bodo zmaji v zadnji četrtini prvenstva zadržali prvo mesto in postali prvaki, bo Mandarić zagotovo ostal še vsaj do konca poletja, kakopak v želji, da bi z Olimpijo nekaj dosegel še v Evropi. Ne nazadnje so mednarodna tekmovanja tovarna denarja, Mandarić pa je seveda v prvi vrsti poslovnež. In se bo ponudila priložnost za kakršenkoli zaslužek, se ji, prepričani smo, ne bo kar tako odpovedal. Če bo po drugi strani Olimpiji spodletelo, ni nemogoče, da bo poslovilna tiskovna konferenca sledila že kmalu po koncu sezone. Ko je stanje tako negotovo, pa je kakopak sila težko karkoli konkretneje načrtovati za poletje, sploh glede okrepitev.
Za njegovo kariero skrbi Protega
Glede Bizjaka, ki sicer prihaja iz Mozirja oziroma okolja, kjer je »gor zraslo« kar nekaj nekdanjih članov Olimpije (Nik Omladič, Antonio Delamea Mlinar …), je hkrati še nekaj zadev, ki bi vse skupaj lahko pripeljale do mrtve točke. Zagotovo ni pomembno, da so bili odnosi med Olimpijo in Domžalami že precej boljši, kot so v tem trenutku. Precej nejevolje je bilo zaznati, ko ob Kamniški Bistrici niso želeli sprejeti ponudbe zmajev za Jureta Balkovca, še precej večja je bila Mandarićeva jeza, ko so mu Domžalčani »sunili« nadarjenega Renata Simića, ki je nato v rumeni družini ostal le nekaj tednov in se potem že preselil v Fiorentino. S slednjo naj bi bil zmenjen, ko je bil še član Olimpije, a so potem stare zamere med Mandarićem in nogometaševim agentom Amirjem Ružnićem sprožile precej umazano vojno, v katero so se zapletle tudi Domžale. Je pa še nekaj: za Bizjakovo kariero namreč skrbi kar – Nenad Protega! Da, tisti Nenad Protega, ki je bil tudi Mandarićev sodelavec. Pri Olimpiji je nekaj mesecev opravljal naloge športnega direktorja, ko so ga odpustili, pa je nato izrekel številne hude obtožbe na račun svojega nekdanjega delodajalca. Zdi se, da so vsi mostovi med njima požgani, čeravno je res, da v nogometu stare zamere hitro postanejo preteklost, ko se je treba dogovoriti za posel. Skratka, Bizjak je vroč, Domžale v rokah držijo močan prodajni adut, okrog katerega se očitno smuka tudi Olimpija. Ali bo to vodilo do česa konkretnejšega, pa bomo kakopak šele videli. Najkasneje poleti, ko se v Ljubljani tako ali tako obetajo še kako vroči dnevi.
