Sprva je bilo mišljeno, da bo z nogometnih zelenic odsoten en teden, toda prvotna diagnoza se je kmalu postavila na glavo. Podrobnejši pregled je pokazal, da ima Krefl zlomljeno kost v stopalu, zaradi česar je moral na operacijo in kar petmesečni prisilni počitek. Zaradi njegovega dolgotrajnega okrevanja so bili zeleno-beli prisiljeni najti zamenjavo. Tako so na začetku novembra angažirali Hrvoja Čaleta.
Mnogi so takrat zmajevali z glavo, saj izkušeni Hrvat pred tem pol leta ni igral nogometa, zato je bilo vprašanje, v kakšnem stanju je. Za nameček se je takoj po prihodu v Ljubljano še poškodoval in do konca koledarskega leta nastopil na petih tekmah, nobene ni odigral v celoti, na igrišču je skupno preživel 293 minut.
HRVOJE ČALE O PRIMERJAVI SLOVENSKEGA IN HRVAŠKEGA VEČNEGA DERBIJA TER O SLOVENSKI LIGI
Dvoboji Dinama in Hajduka niso več tisti derbiji, ki smo jih poznali pred leti. Še posebej v Zagrebu ni več toliko gledalcev. Ko sem bil jaz v Dinamu, je bilo sicer vse podobno, ampak je bilo gledalcev na obeh stadionih vsaj 30 tisoč. Iskrilo se je z vseh strani, to so fenomenalni pogoji za igranje nogometa. In tako je bilo tudi v Ljudskem vrtu, derbi je bil super, vzdušje in navijači odlični, vse, kar krasi derbi, manjkali so samo zadetki. Razlika v obeh derbijih je torej v tem, da sta stadiona v Mariboru in Ljubljani manjša. Kakovost nogometa pa je povsem primerljiva.
Kar zadeva slovensko ligo, lahko rečem, da je dobra, podobna hrvaški. Kakovost me ni prav nič presenetila, glede teh nimam nobenih pripomb. Igra se odprt nogomet, vsi znajo igrati in vsak lahko premaga vsakogar. Prestopi Šporarja v Basel, Hentyja v Lokomotivo in Stojanovića v Dinamo govorijo o tem, da se igra dober nogomet, ki ga spremljajo tudi zunaj slovenskih meja. Ti fantje so najboljši dokaz, da se tudi iz Slovenije da narediti odličen transfer. Ne pozabite, da to ni majhen denar, tega si ne more privoščiti vsak klub.
Pozimi je Čale opravil priprave, s spremembo na trenerski klopi pa se je očitno spremenil tudi njegov status. V uvodnih dveh preizkušnjah v nadaljevanju prvenstva je namreč nekdanji hrvaški reprezentant (za izbrano vrsto je igral petkrat) pod vodstvom trenerja Marka Nikolića v celoti odigral dvoboja s Koprom in Mariborom.
Najbrž je tudi srbski strokovnjak na Olimpijini klopi mnenja, da bi moral Čale s svojimi izkušnjami odločno pomagati soigralcem v boju za naslov prvaka, ki ga slovenska prestolnica čaka že vse od daljnega leta 1995.
V TRABZONU NAJLEPŠI TRENUTKI KARIERE
Čaletova zgodba se je začela v zagrebškem Dinamu, kjer je v članski ekipi debitiral pri osemnajstih. Pet let pozneje je zapustil klub, ki ima svoje domovanje na stadionu Maksimir. Z modrimi je osvojil tri naslove državnega prvaka, trikrat je bil pokalni zmagovalec, poleg tega pa se je enkrat veselil zmage še v superpokalu. V sezoni 2004/05 je bil pol leta član Interja iz Zaprešića. To je bila katastrofalna sezona za modre, ki so takrat igrali v ligi za obstanek.
Nato pa se je pred začetkom naslednje skupaj z Luko Modrićem vrnil v Dinamo. Njegova zgodba z modrimi se je končala leta 2008, ko so ga ti za 2,2 milijona evrov prodali turškemu Trabzonsporju, s čimer je naredil korak naprej v svoji karieri.
Na jugu Evrope se je zadržal tri leta, v tem času pa osvojil pokalno in superpokalno lovoriko. "V Turčiji sem se počutil odlično, imeli smo zelo dobro ekipo, dobro smo igrali in osvojili nekaj lovorik," se je lepih trenutkov z očitno zadovoljnim tonom glasu z veseljem spomnil Čale, ki je v tistem času debitiral v dresu z državnim grbom na prsih. "Debitiral sem, ko sem igral za Trabzon, čeprav sem poziv dobil že v času, ko sem bil član Dinama. Toda takrat sem bil poškodovan in se nisem mogel pridružiti reprezentanci."
V njegovi zadnji sezoni pri Trabzonu je s tigri prvenstvo končal na drugem mestu, z enakim številom točk, kot jih je zbral prvak Fenerbahče, tako da je o naslovu odločila gol razlika. Dva meseca pozneje pa je turška nogometna zveza Fenerbahčeju zaradi korupcijskega škandala za eno leto prepovedala nastopanje v evropskih tekmovanjih. Trabzon se je pritožil, da bi mu naknadno dodelili naslov prvaka, vendar je bila njegova pritožba zavrnjena.
Vseeno so bila leta v Turčiji Čaletova najboljša v dozdajšnjem delu kariere. "Kot se zdi zdaj, se je res izkazalo, da je tako. Ko sem prišel, sem bi star 23 let, ostal do 26., bil sem mlad, poln energije, resnično je bilo vse super," je povedal Čale, ki je turško epizodo sicer končal na nekoliko manj prijeten način: "Zadnje leto sva imela nesporazum s trenerjem, tako da smo sporazumno prekinili sodelovanje. Takrat sem imel na mizi ponudbo Wolfsburga in odločil sem se za odhod v Nemčijo."
Z MAGATHOM SE NISVA UJELA IN IZGUBIL SEM DVE LETI
Če je bilo v Turčiji vse v redu, pa je povsem drugačno usodo doživel v Wolfsburgu. Ta izkušnja namreč predstavlja najtežje obdobje njegove kariere. V letu in pol pri volkovih je za prvo moštvo odigral vsega 25 minut.
Verjamem, da lahko osvojimo naslov, vem, da ga v Ljubljani že dolgo ni bilo, zato bi bilo vse skupaj še lepše.
"To je dolga zgodba. Ob prihodu sem takoj dobil priložnost za igro, je pa res, da sem prišel brez kakršnihkoli priprav. Tam je bil glavni Felix Magath, ki velja za človeka z malo težjim značajem. Če vse skupaj poenostavim, se nekako nisva ujela. In ko te Magath odstrani iz ekipe, vrnitve ni več. Ostalo mi je, da čakam na njegov odhod, ki bi posledično spremenil moj status. Je pa krivda malo tudi na moji strani, imel sem nekaj ponudb, a nisem želel zapustiti Wolfsburga. Tam sem se želel dokazati, toda priložnosti za to nisem dobil, v 25 minutah pa se ne moreš dokazati nikomur," je neuspešno nemško zgodbo podoživela zeleno-bela petindvajsetica.
Čale je tako v zadnjih mesecih v Nemčiji treniral z drugo ekipo, tekem pa ni smel igrati, ker mu pravila tega niso dovoljevala – Hrvaška takrat še ni bila članica Evropske unije, on pa je bil že starejši od 23 let.
NOV ZAČETEK V BELGIJI
Po prekinitvi sodelovanja z Wolfsburgom je bil še skoraj pol leta brez kluba, tako da je s tem izgubil skoraj dve leti. Takrat se je vrnil v Zagreb, kjer je treniral z Lokomotivo. Neuspešna nemška zgodba ga je stala še igranja za reprezentanco, v katero ga zaradi nehvaležne klubske situacije niso več klicali.
Nov zagon mu je dala ponudba iz Belgije, kjer je postal član Waasland Beverena, tam je poskušal vnovič obuditi svojo kariero. "Dober klub, ki mi je omogočil, da sem se vrnil k igranju nogometa. Belgija je bila mišljena kot nekakšen nov začetek, tam sem ostal dve leti, a spet naletel na težave. Po izteku pogodbe je klub želel podaljšati sodelovanje, pa ga potem spet ni želel in na koncu niti sam nisem več hotel ostati," je dejal Čale, ki se je spet znašel na stranskem tiru in se vrnil domov.
Vnovič se je pridružil treningom Lokomotive. "Imel sem nekaj ponudb, prišle so iz držav, kamor nisem bil pripravljen iti. V igri je bil vzhod, tudi Albanija, toda to me ni zanimalo, čas pa je kar mineval. Zdaj bi se rad še enkrat zahvalil ljudem pri Lokomotivi, ki so mi omogočili, da sem lahko treniral pri njih."
Videti je bilo, kot da sem prišel z ulice, brez treninga, zato so zimske priprave zame prišle kot naročene.
Na začetku lanskega novembra pa je sledil podpis pogodbe z Olimpijo. "Moj zastopnik je prišel v stik s športnim direktorjem Rankom Stojićem. Olimpija je iskala igralca na mestu levega branilca in tako sem prišel."
Na to ne gleda kot na korak nazaj v svoji karieri. Nikakor, čeprav si nikoli ni niti mislil, da bo kdaj igral v dresu slovenskega kluba. "To je res, a na drugi strani si nisem mislil niti, da bom kdaj igral v Turčiji," je hitro odvrnil in takoj dodal: "Nikoli ne veste, kaj prinese življenje. Okoliščine niso bile idealne, toda to ni bil korak nazaj. Olimpija je bila vedno v vrhu slovenskega nogometa. Borimo se za naslov prvaka, pozimi sta se Šporar in Henty prodala za veliko denarja, kar niso majhne stvari."
S klubom se je za sodelovanje dogovoril do konca sezone, čeprav je bilo sprva nekaj govora o tem, da naj bi ostal samo do konca koledarskega leta. Dejstvo je, da je v Ljubljano prišel brez pravih priprav in v takem stanju je praktično nemogoče pokazati svoj pravi obraz.
Toda tudi slovenska pustolovščina se zanj ni začela po željah. Enaintridesetletniku je že na prvem treningu počila zadnja stegenska mišica, tipična in zelo neprijetna nogometna poškodba. "Ta me je z nogometnih igrišč oddaljila za en mesec in potem sem tistih nekaj tekem ob koncu jeseni odigral čisto nepripravljen. Videti je bilo, kot da sem prišel z ulice, brez treninga, zato so zimske priprave zame prišle kot naročene."
ZGODIL SE JE ČUDEŽ
Seveda smo ga vprašali, ali je jeseni obstajala kakšna možnost za vrnitev v hrvaški nogomet. "Seveda, bilo je nekaj stikov z Dinamom, toda nič od tega se ni uresničilo. Videl sem veliko fantov, ki so se vrnili v Dinamo, in kaj se je potem dogajalo, tega pa nisem želel. To je zgodba zase," je razložil Čale, ki je v zimskem pripravljalnem obdobju staknil novo poškodbo.
Med tekmo jih poskušam umiriti, spodbuda je zelo pomembna za vse, tako zame kot tudi za njih. Še posebej mlajši fantje potrebujejo podporo, mi starejši pa jim poskušamo pomagati.
Tokrat je šlo za počeno mečno mišico, videti je bilo, da bo spet odsoten dlje časa. Temu presenetljivo ni bilo tako, tudi sam pravi, da se je zgodil čudež. "Gre za poškodbo, ki zahteva daljše obdobje zdravljenja, vendar so mi prijatelji svetovali, naj grem v Beograd, kjer me je gospa Marijana Kovačević hitro pozdravila. Še sam nisem mogel verjeti, toda ona me je rešila," je bil kar malo začuden.
Spomladi je tako brez kakršnihkoli težav odigral vseh 180 minut tekem s Koprom in Mariborom. Trener Nikolić verjame vanj, dal mu je priložnost, da se izkaže. "Dobro sem se pripravil in rad bi se trenerju oddolžil za zaupanje. Rad bi se mu zahvalil in upam, da bo do konca sezone vse v najlepšem redu."
Čaletova vloga v moštvu je pomembna tudi zaradi tega, ker je v svoji karieri že osvojil nekaj lovorik, pridobljene izkušnje pa zdaj lahko prenaša na fante, ki na tovrstno situacijo niso navajeni. "Z njimi se pogovarjam, kolikor se lahko. Med tekmo jih poskušam umiriti, spodbuda je zelo pomembna za vse, tako zame kot tudi za njih. Še posebej mlajši fantje potrebujejo podporo, mi starejši pa jim poskušamo pomagati."
NAJPOMEMBNEJŠE JE, DA JE TRENER ZADOVOLJEN
Do konca sezone je ostalo še dvanajst krogov, Olimpija ima na vrhu lestvice šest točk prednosti pred najbližjim zasledovalcem. V taboru zmajev so zadovoljni, ker imajo škarje in platno v svojih rokah. Sami odločajo o tem, kako se bo končalo prvenstvo, in to je izpostavil tudi naš sogovornik. "Vse je odvisno od nas, dvigovati se moramo iz tekme v tekmo. Gremo korak za korakom, najpomembnejša tekma je vsaka naslednja. Zdaj je na vrsti Celje in samo to je pomembno. Verjamem, da lahko osvojimo naslov, vem, da ga v Ljubljani že dolgo ni bilo, zato bi bilo vse skupaj še lepše."
Najpomembneje je, da je zadovoljen trener, to mi pomeni največ. Tudi sam sem sicer kar zadovoljen, a je vedno lahko še bolje.
Derbi je že preteklost, prihajajo tekme z nasprotniki, ki na papirju nimajo tako zvenečega imena kot Maribor. Kljub temu pa v Olimpiji ne smejo zaspati, na vsakega nasprotnika se je treba maksimalno pripraviti. "Vsaka tekma prinaša tri točke, treba se je umiriti. V nedeljo bo v Stožicah gotovo dobro vzdušje, prišlo bo veliko gledalcev, osredotočiti se je treba na Celje in narediti, kar moramo."
Pred slovesom nam je Čale povedal še, kako je zadovoljen s svojima predstavama v drugem delu sezone. "Najpomembneje je, da je zadovoljen trener, to mi pomeni največ. Tudi sam sem sicer kar zadovoljen, a je vedno lahko še bolje."
