Devetdeset minut nogometne igre. Sliši se preprosto. Zmagal pa bo, jasno, boljši. Če bo sploh kdo boljši. Je torej napoved derbija sploh potrebna? Mar je za to res potrebno kar dobrih 8000 znakov, kolikor jih je pred vami? Vsekakor. Razlogov za to je ogromno, kar nekaj je tudi takšnih, ki so izjemno kompleksni in zagotovo presegajo okvirje tega, kar je bistvo nogometa. Torej igra, športni boj, bitka za točke in končne cilje. A prav zaradi teh kompleksnih razlogov bi moralo biti nocoj še toliko bolj zanimivo, razburljivo in napeto.
Če bi upoštevali zgolj tekmovalni vidik derbija, potem lahko zlahka navržemo nekaj floskul. Recimo: Olimpija je v manjši vlogi favorita, ker je do zdaj nabrala več točk kot Maribor, ker je v nasprotju z njim slavila na prvi tekmi v tem letu in ker pač že kar nekaj časa vodi na lestvici. Hkrati v tej sezoni z Mariborom še ni izgubila, ob prvem obisku Ljudskega vrta je celo visoko zmagala s 3:0. Za nameček je njen napad povsem enakovreden mariborskemu (oba sta v triindvajsetih krogih zabila po 55 golov), ima pa zato čvrstejšo obrambo, ki je prejela šest golov manj kot vijoličasta. Tudi če bi osvetlili nekaj posameznikov, bi s tem zgolj potrdili omenjeno tezo. V golu Olimpije recimo zdaj stoji Nejc Vidmar, ki mu po tekmah brez prejetega gola v tej ligi ni enakega. Vidmar je tudi tisti, ki je med vsemi vratarji v PLTS prejel najmanj golov. Blessing Eleke je prvi (aktivni) strelec lige, Miha Zajc ima toliko podaj, kolikor jih nima nihče iz Ljudskega vrta. Pa tudi to še ni vse, lahko se recimo dotaknemo tudi stanja duha: v Ljubljani še nikdar v zadnjih 20 letih ni bilo boljše, to se odraža na tem, da bo na pot odšlo kar okoli 1000 navijačev Olimpije, v Mariboru so ljudje po ulicah že hodili precej bolj vedrih obrazov. Oh, še kako bolj vedrih! Nekdo je recimo pred derbijem celo zažgal vstopnico … Ne, ker bi bil piroman, njegovo dejanje je bilo povezano s prvim razlogom za to, zakaj tokratni derbi prebija okvirje zgolj nogometne igre.
MARIBOR BO SPET POSTAL MARIBOR
Poteza Zlatka Zahovića še naprej buri duhove v deželici na sončni strani Alp, številni navijači Maribora se tudi po nekaj prespanih nočeh še naprej ne morejo in predvsem nočejo strinjati s tem, da je bila najboljša za Maribor. Športni direktor vijoličastih sicer trdi, da je Krunoslava Jurčića odpustil, ker je ekipa pod njegovim vodstvom začela kazati znake občutnega popuščanja. Menda so se ti kazali že med pripravami v Turčiji, vse skupaj je s porazom s Celjem očitno oziroma po Zahovićevem mnenju prišlo tako daleč, da se je odločil za najbolj skrajno potezo. Jurčić je nogo dobil že po uvodnih 90 spomladanskih minutah, kar je v štajerski prestolnici poskrbelo za pravi revolt presenetljivo velike množice. Številni so prepričani, da Zahović ni bil povsem iskren, ko je navajal razloge za slovo strokovnjaka, ki je v svojem mariborskem mandatu doživel samo dva poraza.
Že tokratni derbi bo po svoje in vsaj delno zagotovo razkril, ali je Zahović Jurčića res menjal zaradi tega, ker je šel voz navzdol, ali pa bolj zato, ker z njim ni bil na isti ravni. Torej ali zaradi interesa kluba ali zaradi svojega interesa. Prav slednje mu navijači najbolj očitajo, tisti najbolj borbeno razpoloženi s stisnjeno pestjo celo vpijejo: Zahović je ugrabil klub! Z vsemi žavbami namazani funkcionar ve, kako takšne najlažje utišati. Z zmago na derbiju. In s kakšno lovoriko. V preteklosti je bilo obojega ogromno, zato določene, milo rečeno, nenavadne odločitve, ki se na prvi pogled niso zdele ravno koristoljubne za klub, niso tako zelo bodle v oči. Zdaj, ko se voda nevarno dviguje tudi zato, ker se ribnik izjemno hitro polni z vodo iz Ljubljane, bo vsaka Zahovićeva poteza pod toliko večjim drobnogledom.
MANEVER ZA PEKLENSKI DERBI
Če na Štajerskem trepetajo pred koncem prevlade, so v Ljubljani prepričani, da bo sezona 2015/16 njihova sezona. Da bodo prekinili vijoličasto prevlado in da bodo v prestolnico vrnili lovoriko, ki je tam ni bilo že dolgih 20 let. Lahko jih ljubite, lahko jih sovražite, toda težko jim je oporekati dobro delo. Še pred letom dni bi šla Olimpija v Ljudski vrt odigrat vlogo statista: ker je stala na trhlih temeljih, ker ji je kronično primanjkovalo samozavesti, ker jo je vodil samodržec, ki sploh ni iskreno hrepenel po uspehu. S prihodom Milana Mandarića se je marsikaj spremenilo, predvsem pa je bilo praktično takoj jasno, kako zelo so številni hrepeneli po tem, da bi se končno le osvobodili verig, ki so jih vrsto let tesno stiskale.
Mandariću ni bilo treba povsem prevetriti kluba, ekipi je zgolj dodal nekaj novih obrazov, nogometašem je namenil nekaj spodbudnih besed in jim obljubil, da bodo od zdaj dalje v urejenem klubu. Pa so začeli leteti po igrišču. Ne glede na vse so zlobni jeziki nadaljevali svoje poslanstvo. Še danes, ko Olimpija trinajst krogov pred koncem sezone vodi na lestvici, se najdejo takšni, ki trdijo, da je tekmovalni uspeh zadnje, kar novo vodstveno garnituro sploh zanima. Češ da so Mandarić in njegovi ljudje sem prišli le delat posel. Da jih zanima le zaslužek. Da zaradi tega športni direktor Ranko Stojić v klub »vlači« le svoje nogometaše. In da glavne šefe zanima le, kako si bodo ob bogatih prodajah odrezali kar največji kos pogače zase. Takšni bodo aktivni, dokler jim Mandarić in ostali ne bodo zaprli ust. In kako bodo to najlažje storili? Jasno. Z uspehi. Z lovorikami. Z naslovom prvaka. In če se bo vse to zgodilo, kdo bo imel pravico kogarkoli obtoževati česarkoli? In prepričevati navijače, naj ne navijajo za Olimpijo, ki je najboljša v državi? Da Mandarić vseeno dela dobro, govori prav odziv navijačev. Več kot 1000 jih odhaja v Maribor, čemu takšnemu še nismo bili priča. Nekateri tudi za to, da bi na glas izžvižgali Milivoja Novakovića, ki bo kot češnja na vrhu že tako ali tako okusne smetanove torte. Derbi bi bil vroč že brez njegovega manevra, zdaj bo peklenski. A vprašanje je, za koga bo Novaković dejansko nevarnejši. Za goste? Ali morda kar za svoje? Njegova izjava, da je prišel, ker mora v tej garderobi nekdo udariti mizi, menda ni navdušila prav vseh. A če je nekatere, ki so se preprosto preveč udobno namestili v njej, tudi prebudila, bi to za Maribor le lahko bilo dobro.
Da, tokratni derbi bi lahko razkril več kot zgolj to, kdo je najboljši na igrišču. Razkril bi lahko tudi, kdo je dejansko iskren in kdo po svetu hodi s figo v žepu. Če odmislimo vidika obeh klubov in na derbi pogledamo skozi prizmo lige in celotnega slovenskega nogometa, pa jasno ni dvoma: potem naj bo praznik. Naj bo spektakel, naj bo zabava in naj bo devetdeset minut čiste zabave.
