Zakaj bi si lagali?

Iz preprostega razloga, ker so Mariborčani vajeti igre nemudoma prevzeli v svoje noge in nadzirali potek dogodkov. Do zmage, po kateri jim lahko nov naslov prvaka prepreči le še naravna katastrofa.

Se lahko boj za naslov prvaka v končnici prvenstva zaplete? To je bilo pred dvobojem vodilnih ekip pod Kalvarijo vznemirljivo vprašanje, ob katerem jih ni bilo malo, ki so napovedovali dramo, toda vijoličasti se s takšnim scenarijem niso strinjali. Niti po naključju. V tekmo z najbližjimi zasledovalci na lestvici so krenili nadvse odločno in samozavestno. Bilo je videti, da so lačni uspeha in hkrati še ene potrditve tega, katera je najboljša slovenska ekipa. Z glavami na pravem mestu.

Varovanci Anteja Šimundže so hitro zagospodarili na zelenici Ljudskega vrta in tekmece povsem zasenčili. Celjani so bili bolj kot ne opazovalci dogajanja, vijoličasti so imeli vse niti v svojih nogah. Ob takšnem razmerju moči je bilo kmalu jasno, da bi se moralo zgoditi nekaj zares nepredvidljivega, da bi se lahko razpletlo drugače kot z domačo zmago, ob polčasu je bilo takšno prepričanje še bolj izrazito.

A le do 53. minute, ko je Damir Skomina prehitro pokazal na belo točko ter omogočil zasedbi iz knežjega mesta vrnitev med žive. Ampak le za nekaj trenutkov, kajti vijoličasti so se odlično odzvali in s tretjim golom stvari spet nemudoma postavili na svoje mesto. Negotovosti si niso želeli privoščiti, zato pa so si v zadnji tretjini dvoboja ob nadaljevanju resnega, profesionalnega pristopa lahko nekaj atraktivnih vložkov, ob katerih zadovoljni gledalci niso ostali ravnodušni, svoje ljubljence so v slačilnico pospremili z ovacijami.

Na drugi strani so grofi ostali veliki dolžniki. Pokazali niso praktično ničesar, bili so anemični, popolnoma neprepoznavni. Všečnost in dinamiko, ki sta jih odlikovala v večjem delu sezone, so očitno pozabili nekje na poti v štajersko prestolnici, razpravljali bi lahko tudi o psihološki pripravljenosti ekipe.

"V Ljudskem vrtu nimamo kaj izgubiti, zaigrali bomo sproščeno. Nimamo nikakršnega pritiska. In ne bomo odstopali od svojih načel, od svojega načina igranja," so v pričakovanju gostovanja pod Kalvarijo poudarjali v Areni Petrol.

Mar res? Mar drugouvrščena ekipa na lestvici na takšni tekmi res nima česa izgubiti? Če ne drugega, vedno lahko ostane brez točk, tokrat je bil vložek še večji. Če si tekmovalen, če si ambiciozen, je ostati popolnoma neobremenjen misija nemogoče, nemogoče se je izogniti pritisku. Ga ignorirati. Tega se gotovo zelo dobro zavedajo tudi grofi, prav tako kot so se zavedali pomembnosti spopada v Mariboru.

Če bi verjeli v tisto, kar so govorili, se jim noge ne bi "odsekale", temu primerna je bila njihova izvedba. Čemu torej sprenevedanje, čemu laganje samemu sebi? Ker v profesionalnem športu, če želiš biti uspešen, brez pritiska pač ne gre! Vsekakor pa je za Benjaminom Verbičem in soigralci koristna izkušnja. Če bodo dovolj modri, bi lahko Celjani iz sredinega dvoboja izvlekli marsikateri koristen zaključek, ki bi jim utegnil priti prav v finalu Pokala Slovenije. Si lahko zamislite, da tudi na takšni tekmi ne bi bilo pritiska?