Manchester United, Arsenal, Southampton, Wolfsburg, Roma, Milan, Bešiktaš, Hannover ... Vse to so klubi, ki so se v zadnjem času na tak ali drugačen povezovali s Petrom Stojanovićem. Naposled je bil v preteklih dneh najbolj vroč morebiten prestop v nemškega prvoligaša iz glavnega mesta zvezne dežele Spodnja Saška. Devetnajstletni up je že opravil zdravniški pregled. Zdelo se je, da je padla še zadnja ovira za podpis pogodbe, ki pa se na koncu vendarle ni zgodil. Nadarjeni Ljubljančan se je vrnil v domovino in bo tudi v nadaljevanju sezone igral v dresu Maribora.
Ponedeljek, 26. januarja, je dan, ki ga bržčas zlepa ne boste pozabili?
Hja, res ga ne bom, vendar zdaj je, kar je. To je za menoj. Priznam, da sem bil v prvem trenutku, ko sem ostal brez podpisa pogodbe, malce razočaran. A menim, da je to nekaj povsem razumljivega. Iz preprostega razloga, ker sem bil nadvse zadovoljen, da bom dobil priložnost zaigrati v tako močnem tekmovanju, kot je bundesliga. In da bom storil korak naprej v svoji karieri. Toda takšno stanje duha je kmalu minilo. Že ob vrnitvi domov sem se prepričeval, da moram na vse skupaj pozabiti. In sem pozabil. Premlad sem še, da bi bilo drugače, da bi bil razočaran. Tudi po zaslugi okolja. Vesel sem, da sem član tako odlično organiziranega in ambicioznega kluba, kot je Maribor. Zaradi tega je nekaj nejevolje kmalu izginilo. Vem, da so pred nami velike stvari, motivov za nadaljnje dokazovanje je še naprej več kot dovolj.
Povsem brez posledic po vseh teh dogodkih najbrž ne bo šlo. Prevladuje mnenje, da ste psihično na tleh. Ste res?
Nikakor ne. Nisem na tleh, niti najmanj. Kot sem že povedal, je bilo v prvem hipu prisotnega nekaj razočaranja, a je hitro minilo. Ni ga več. Nedvomno tudi po zaslugi vseh v klubu. Športni direktor, strokovno vodstvo, soigralci in še kdo so me spet dvignili. Z njihovo pomočjo sem pozabil na nekatere nekoliko manj prijetne trenutke in se hitro vrnil v delovni ritem.
Od soigralcev ste se v Moravskih Toplicah že poslovili, nakar ste se vrnili v ekipo. Kakšen je bil sprejem? Bržčas je padla tudi kakšna zbadljivka?
Ni jih bilo, je pa seveda vse zanimalo, kaj se je zgodilo. Vesel sem, da sem še naprej član ekipe, v kateri se odlično razumemo.
Kaj se je zgodilo, seveda ne zanima le igralcev. Lahko tudi nam razkrijete podrobnosti?
Splošno znano dejstvo je, da sem odšel na zdravniški pregled, obenem sem bil seznanjen z vsemi zadevami, s celotnim potekom pogovorov med kluboma. Ni se izšlo, in kot sem dejal že na začetku, ni nobenega razloga za razočaranje. Razumem NK Maribor in tudi Hannover. Naposled smo se razšli brez povišanih tonov, brez kreganja. Gremo naprej, željan sem dokazovanja, znova sem osredotočen zgolj in samo na obveznosti v Mariboru. Morda se bo na koncu izkazalo, da je bilo dobro, da se je vse skupaj razpletlo, kot se je. Prizadeval si bom po najboljših močeh, da bi v prihodnje igral še bolje in morda pritegnil pozornost še večjih, močnejših klubov. Z dobrimi igrami bodo prišle tudi nove ponudbe, ob katerih bom kot zmeraj s klubom poiskal najboljšo rešitev. Zame in za Maribor. Tema Hannover ni več aktualna. Zdaj sem z mislimi le pri poti v Turčijo, na najpomembnejši del priprav, kjer bomo opravili velik del načrta za uspešno pomlad.
Ste mogoče že preizkusili tudi športno opremo Hannovra?
Da, imel sem oblečeno opremo za trening. Na srečo me še niso fotografirali (smeh).
Ne le zadnji dnevi, ves mesec je bil za vas prav poseben in skoraj gotovo temu primerno naporen, mar ne?
Da, zlasti s psihološkega stališča je bilo precej naporno, tega ne morem zanikati. Vedno znova so se pojavljala takšna in drugačna namigovanja o tem, kaj bi se lahko zgodilo. Popolnoma jasno je, da si vsak igralec želi napredovati v karieri, zaigrati v kakšni močni ligi in si zagotoviti eksistenco. Nisem nobena izjema, vznemirjenje ob možnosti, da bi se to lahko uresničilo, je bilo temu primerno. Vsega tega hkrati z vsakodnevnimi treningi ni bilo lahko prenašati, ampak vse skupaj danes dojemam kot koristno izkušnjo, ki me bo naredila še močnejšega. O tem sem prepričan. Obenem sem spoznal, da v nogometu ni vse tako lepo, kot se morda zdi na prvi pogled, da se dogaja marsikaj. Ter da je nogomet med štirimi linijami na igrišču in izven njega težko delo. Vse to sodi zraven, tudi takšni dogodki. Iz vsega tega sem se marsikaj naučil, o tem ni nobenega dvoma, kar mi bo v prihodnje gotovo prišlo prav. Mlad sem še, pred menoj je tako rekoč še vsa kariera, časa za nove korake naprej je več kot dovolj. Odločen sem in motiviran, da bi bil v dresu Maribora še naprej čim boljši.
Kako so razplet nemške zgodbe sprejeli starši?
Ah, mama je vesela, da bom še naprej ostal v Sloveniji, oče je bil v prvem trenutku malce razočaran. Toda tako kot mene ga je hitro minilo.
Morda po tej izkušnji do kogarkoli gojite kakšno zamero?
Pri moji zgodbi je pomembno izpostaviti, da nisem rinil nikamor oziroma vztrajal pri odhodu. Bil sem osredotočen le na treninge in igre v Mariboru. Ko je prišla ponudba in smo se vsi strinjali, da bi v primeru uspešnega dogovora lahko izpeljali prestop, sem se pripravil na selitev v Nemčijo. Ker se ni izšlo, sem takoj preklopil nazaj na nadaljevanje dozdajšnje zgodbe in zato tako sprejemam tudi razplet. Smo profesionalci in v profesionalizmu ni zamer.
Kakšna pa so pričakovanja pred prihajajočimi izzivi? Znova torej vijoličastimi.
Že ob prihodu v Maribor nisem imel dileme. Vedel sem, da sem povlekel pravo potezo, in to se je v prejšnjih letih tudi izkazalo. Tukaj imam vse pogoje za strokovno delo in dober razvoj, tako da se veselim novih izzivov. Popolnoma jasno je, da nas zanima dvojna krona. Hočemo osvojiti tako prvenstvo kot pokal in potem znova naskakovati ligo prvakov. Prepričan sem, da nam lahko uspe. Vsi vemo, kako je bilo tekmovati v elitni konkurenci. Spomini so še sveži in verjemite, želimo jih doživeti znova. Storili bomo vse, da bi jih doživljali tudi v letu 2015. Že neštetokrat smo dokazali, da smo dovolj kakovostni, prav tako je dobro, da na prijateljskih preizkušnjah kažemo obetavno podobo. Niti najmanj ne dvomim o tem, da bomo začetek nadaljevanja prvenstva dočakali odlično pripravljeni.
