Nikoli ni spadal med najmočnejše ali najhitrejše, nikoli ni bil dribler ali žongler, v njegovi igri ni bilo elegance, še manj umiranja v lepoti. Čeprav je imel tudi statistično zelo plodovite sezone, njegovega imena nikoli niste slišali med kandidati za Ballon d'Or in podobna priznanja. Precej bolj pogosto je bil tarča kritik, da ne rečemo posmeha. Neortodoksen, nepredvidljiv … Unikaten. Nogometni paradoks na dveh nogah. Večno podcenjen, nekateri bodo šli celo tako daleč, da bodo dejali, da je najboljši najslabši nogometaš ali pa najslabši najboljši nogometaš. A nekaj je skozi vsa ta leta vendarle moral početi prav, da je po vseh teh letih še vedno tam. V dresu Bayerna. Velikega Bayerna.
##PAIDBREAK##
»To je njegova intuicija. Edinstvena intuicija za vsako situacijo. Tega ne moreš razložiti, tega se ne moreš naučiti. Lionel Messi ali Cristiano Ronaldo igrata spektakularno. Thomas Müller igra nespektakularno, a neverjetno dobro,« o njem pravi Hermann Gerland, še en inventar kluba s Säbener Straße.
Šestnajst let po debitantskem nastopu v bundesligi, ko je bil na nasprotni strani med drugim tudi njegov zdajšnji trener Vincent Kompany, Müller še vedno nosi dres bavarskega velikana. Menjali so se trenerji, menjali so se soigralci, menjali so se tekmeci, Müller je ostajal. Zvestoba do groba. Debitiral je pod Klinsmannom, a Louis van Gaal je bil tisti, ki mu je dal izdatnejšo priložnost. In 5861 dni, 710 tekem, 245 golov in 32 lovorik kasneje je še vedno tu. Triintrideset lovorik, če zraven štejemo še naslov svetovnega prvaka z nemško izbrano vrsto leta 2014. Od nemških nogometašev jih je več zbral le Toni Kroos (34), ki pa je kopačke pred meseci obesil na klin.
IZBRANI IGRALCI, KI SO CELOTNO KARIERO PREBILI V ENEM KLUBU
Paolo Maldini (Milan)
Franco Baresi (Milan)
Francesco Totti (Roma)
Giuseppe Bergomi (Inter)
Jamie Carragher (Liverpool)
Tony Adams (Arsenal)
Ryan Giggs (Man United)
Paul Scholes (Man United)
Gary Neville (Man United)
Sepp Maier (Bayern)
Klaus Augenthaler (Bayern)
Carles Puyol (Barcelona)
Radio Müller, kot ga je zaradi glasnosti na igrišču in v slačilnici poimenoval že omenjeni Gerland, po drugi strani še kar igra, »Raumdeuter« še kar pohajkuje oziroma tava med linijami. Radio Müller, Raumdeuter, položaj oziroma slog igre, ki ga je pravzaprav on izumil, zdaj tudi Rekordspieler. V nedeljo je za seboj pustil tudi legendarnega vratarja Seppa Maiera, »Die Katze von Anzing«, Mačka iz Anzinga, ki je bil rekorder več kot štirideset let. Na prvi dan septembra je Müller zaigral še na 710. tekmi v dresu Bayerna. Nihče si ni dres Rekordmeistra nadel večkrat. Müller 710, Maier 709, Oliver Kahn 632, Gerd Müller 613 ... Za razliko od ostalih Müller še ni končal. Sedemsto deset in štejemo dalje. Rekord je začinil z golom, sijajnim golom. Po koncu tekme s Freiburgom pa se je povzpel med najbolj zveste navijače zbrane na Südkurve, južni tribuni.
Nobena zgodba ni večna, a …
Že za časa igranja je postal legenda kluba. Malo jih je, ki jim to uspe. Človek, nogometaš enega kluba. Na Allianz Areni je vse to kar je (bil) Francesco Totti na rimskem Olimpicu. Paul Scholes na Old Traffordu. Tony Adams na Highburyju. Carles Puyol na Camp Nou. Legenda, talisman, identifikacijska figura, pa čeprav kot že rečeno nikoli ni bil največji zvezdnik ali najboljši igralec ekipe. V sebi nosi Bayernov DNK, je poosebljenje tistega klubskega mota Mia san mia, ki ga bi lahko prevedli kot »smo, kar smo«. In malokdo ta moto bolje pooseblja kot prav Müller. Smo, kar smo, in je, kar je. »Müller ostaja črka M v 'Mia san Mia',« je ob zadnjem podaljšanju pogodbe dejal eden izmed klubskih funkcionarjev.
Pogodba mu poteče junija, ko bo star 35 let. Kdo ve, morda je letošnja sezona njegov zadnji ples. V kateremkoli drugem dresu bi ga bilo vsekakor čudno gledati. Ne bi bilo naravno, ne po vseh teh letih, kot ni bilo naravno spremljati Michaela Jordana v dresu Wizardsov ali Karla Malona v dresu Lakersov. Ali Lea Messija v dresu PSG-ja in/ali Miamija, če se vrnemo h nogometu.
Frauenkirche, Marienplatz, Oktoberfest ... Thomas Müller. Največje znamenitosti Münchna. Večni kamen spotike, ki je vmes enkrat postal legenda. »Müller mora biti eden najbolj podcenjenih igralcev vseh časov! Pravi nogometaš,« je pred leti na enem izmed družbenih omrežji zapisal Declan Rice, danes član Arsenala. »Noben drug igralec ni kot Thomas Müller! Je eden največjih igralcev v zgodovini FC Bayerna in nogometa. Ne le zaradi številnih lovorik, temveč tudi zato, ker je popolnoma osredotočen, ko ga ekipa potrebuje. Je podcenjen? Ne. Pravi nogometni navijači z vsega sveta vedo, kako pomemben je na igrišču. Je pameten, nepredvidljiv igralec, ki vedno ve, kam mora iti,« je Müllerjev rekord pospremil njegov nekdanji trener Pep Guaridola. »V mojih očeh lahko Thomasa postavim ob bok klubskim ikonam kot sta Franz Beckenbauer ali Gerd Müller. Navsezadnje ni naključje, da je Bayern z njim zabeležil najuspešnejše desetletje v klubski zgodovini. Je bavarska ikona, kot jih ne delajo več,« meni Karl-Heinz Rummenigge. In če tako pravita Pep in Kalle …
Nobena zgodba ni večna, a če je prava, če je dobra, ostane za vse večne čase. In Müllerjeva v bavarski prestolnici je vsekakor ena takšnih.
