Praktično vsi najboljši krilni nogometaši zadnjih let so zrasli v pogonu Sportinga, od Luisa Figa prek Simãa Sabrose, Nanija in vse do Cristiana Ronalda, trenutno uradno najboljšega nogometaša na svetu. Vsak od zgoraj naštetih je pustil izjemno viden pečat tako v portugalskem kot evropskem nogometu, vsak je bil poseben na svoj način, a nobeden se po posebnosti ne more primerjati s še enim otrokom Sportinga.
Z nogometašem, ki je bil morda celo največji talent med vsemi, ki so mu napovedovali bleščečo kariero, ki je imel priložnost, da bi se dokazal pri treh evropskih velikanih, toda zaradi nezrelosti, nediscipline in vsega, kar spada zraven, mu to nikdar ni uspelo.
Ricardo Quaresma
Rojen: 26. 9. 1983
Položaj: krilni napadalec
Kariera: Sporting, Barcelona, Porto, Inter, Chelsea, Bešiktaš, Al Ahli, Porto
Reprezentanca: 40 nastopov/4 zadetki
Zaradi njegovega rodu so mu nadeli vzdevek Cigan – ljubkovalno, da ne bo pomote –, zaradi njegovega trmastega značaja in nediscipline se ga je prijel tudi vzdevek Mustang – neukrotljiv, 'po svoje hodeči' ameriški konj – in oba vzdevka na najboljši način opišeta Ricarda Quaresmo.
Temperamentna, vročekrvna ciganska kri ga je večkrat pripeljala v težave, a hkrati je prav ciganska predrznost poskrbela, da je Quaresma v svetu nogometa posebnež, kakršnih je malo. Svojeglav, trmast, neposlušen, a po drugi strani fenomenalen, nepredvidljiv, igralec navdiha. Čeprav je dosegel neprimerno manj kot njegov prijatelj iz otroštva, s katerim sta skupaj igrala v zeleno-belem dresu Sportinga, Cristiano Ronaldo, se lahko pohvali, da obstajata dve nogometni potezi, ki ju ne glede na to, kdo ju izvede, takoj povežemo z Ricardom Quaresmo.
Če Cristiana povezujemo le z revolveraško držo pred izvedbo prostega strela, je Quaresma postal znan po svojih nenavadnih, a izjemno natančnih in uspešnih predložkih in strelih z zunanjim delom stopala. Portugalski čarovnik večino svojih podaj in strelov izvede z zunanjim delom desnega stopala, kar je postal njegov zaščitni znak, in brez težav lahko zapišemo, da ima Quaresma najboljše podaje in strele z zunanjim delom stopala.
Ricardo je znan po še eni, še veliko težji nogometni prvini. Veliko predložkov izvede tudi s tako imenovano "rabono", zahtevnim strelom, ko nogometaš sproži z nogo, ki je za stojno nogo. Tudi pri izvedbi tega strela je brez konkurence. Če k temu dodamo še zanj zelo značilna preigravanja, potem dobimo sliko, za kakšnega nogometaša gre. Tehnično dovršenega in nepredvidljivega.
Čeprav mu je bil nogometni talent položen že v zibelko, Quaresma nikdar ni uspel zares zablesteti na veliki sceni. Ko je leta 2003 tako kot Cristiano Ronaldo zapustil Sporting in se odpravil v Barcelono – Cristiano je odšel v Manchester –, so bili Katalonci prepričani, da so dobili novega superzvezdnika za naslednje desetletje ali več. A so se ušteli, že kmalu je na plan privrela vroča, temperamentna ciganska kri in Ricardo se je zaradi sedenja na klopi sprl s tedanjim trenerjem katalonskega velikana Frankom Riijkardom.
Bil je prvi zvezdnik ekipe, ki je nekaj mesecev prej po osvojitvi lige prvakov doživela pravo malo razprodajo najboljših igralcev, bil je ljubljenec navijačev, vsi v klubu in ob njem so mu dali vedeti, kako zelo cenjen in spoštovan je. In to je nekaj, kar Ricardo potrebuje za dobro igranje. Potrebuje toplino, ljubezen, potrebuje nekoga, ki mu ves čas govori, kako zelo dober je in kako zelo ga ekipa potrebuje.
To je pri Portu imel, zato je kazal odlične predstave. Po štirih letih se je odločil znova preizkusiti na tujem, okrepil je Inter, ki ga je takrat vodil Jose Mourinho, a znova pogorel. Njegova taktična nedisciplina in neverjetna lenoba v fazi obrambe sta portugalskega stratega prisilili, da je Quaresmo odpisal.
Ko je potem Ricardo pogorel še pri Chelseaju in poklapan, osramočen podpisal za Bešiktaš, kjer se je znova skregal s trenerjem, potem pa celo za Al Ahli, se je zdelo, da je njegova kariera na najvišji ravni končana. Njegovi kritiki so na ves glas razlagali, da je Quaresma pač cirkusant, in ne nogometaš, in da so zanj bolj od nogometnih primerni cirkuški odri. Zavržen, nemotiviran je Portugalec v Združenih arabskih emiratih zdržal le od januarja do maja 2013, nato pa je bil precej časa brez kluba.
Na novo motiviran in znova najden se je odločil, da kritikom enkrat za vselej zapre usta. Veliko bolj umirjen, pameten, taktično discipliniran je s Portom začel pohod proti evropskemu vrhu. In na prvi tekmi četrtfinala z Bayernom Bavarcem zabil dva gola. Za osebno zadoščenje in šok vsem, ki niso verjeli vanj.
