Seveda se je zapis nanašal na filmsko klasiko iz leta 1979, ki jo pri nas poznamo pod naslovom Kramer proti Kramerju in v kateri sta v boju za skrbništvo nad sinom blestela kultna Meryl Streep in Dustin Hoffman.
V anglosaksonskem svetu je priimek sprtih filmskih zakoncev skoraj ponarodel, in ko je na zelenico enega najbolj slavnih svetovnih stadionov v dresu nemške izbrane vrste stopil Christoph Kramer, je resnično manjkalo le to, da bi se tako pisal še eden od argentinskih reprezentantov.
A tudi brez tega je poglavje o 23-letnikovem nastopu na tekmi desetletja dovolj zanimivo in dovolj izstopajoče. Pa ne le zato, ker je ob poškodbi Samija Khedire neizkušeni Kramer priložnost v začetni enajsterici dobil senzacionalno, ne da bi pred tem začel eno samo tekmo nemške reprezentance.
Še bolj neobičajne stvari so se dogajale nekaj minut po začetku, ko se je vezist iz Solingena, nekakšne svetovne prestolnice jedilnega pribora, zaletel z argentinskim branilcem Ezequielom Garayem. In ko je v glavo dobil udarec, zaradi katerega se, kot se je izkazalo pozneje, ne spominja ničesar v zvezi s finalno tekmo.
Čeprav se je po ekspresnem odhodu z igrišča (zamenjal ga je Andre Scürrle) in zdravniški oskrbi vrnil na zelenico po zasluženo kolajno in z namenom sodelovati pri dvigu pokala, lahko tudi trenutke slabi dve uri po trku danes podoživlja le s fotografijami. Kot je priznal, ni v njegovi glavi ničesar v povezavi s tisto tekmo.
NICOLA RIZZOLI: MISLIL JE, DA SE ŠALIMO
"Vprašal me je, ali je to res finale svetovnega prvenstva. Češ da mu je to nekdo zagotovil, a mu ne verjame oziroma misli, da se šali. Mislim, da ni verjel niti meni, mi je pa bilo takoj jasno, da je nekaj narobe," se dogodkov v Riu spominja italijanski sodnik Nicola Rizzoli.
"Ne spominjam se začetka, ne spominjam se udarca in ne spominjam se slavja naslova. Ne spominjam se niti Garayevega opravičila, čeprav verjamem, da se je zgodilo," pravi nogometaš Borussie iz Mönchengladbacha, na čigar težave je tako med tekmo kot po njej opozoril italijanski sodnik finala Nicola Rizzoli.
Kot je razkril v intervjuju po finalu, je Kramer najprej njega in nato še soigralca Thomasa Müllerja spraševal, kaj se sploh dogaja in za kakšno tekmo gre. Zaradi tega je delivec pravice, ki z javnostjo komunicira povsem drugače kot njegovi nelogično molčeči slovenski kolegi, prek posrednika obvestil klop in skoraj zahteval zamenjavo za igro sicer sposobnega igralca.
Z izjemo zelo omejene amnezije jo je Kramer na srečo odnesel brez posledic in se je na začetku nove klubske sezone v vseh pogledih vrnil, nase pa je ponovno izrazito (morda še bolj kot prej) opozoril pretekli konec tedna, ko so zlobni jeziki in ostra peresa o domnevni odsotnosti posledic finalnega trka na veliko razpravljali. In pravzaprav razpravljajo še vedno.
Jasno, Christoph je v nedeljo zvečer odločil prvenstveni obračun svojega moštva s soimenjakinjo Borussio iz Dortmunda, a ga ni odločil v svojo korist. Skoraj s polovice igrišča je dosegel enega najbolj bizarnih avtogolov v nogometni zgodovini in ob tem sta bila udarec in amnezija kajpak kot nalašč za navijaško ter medijsko norčevanje. Od ugotovitev, da se mu je za trenutek stemnilo v glavi do sarkastičnih želja, da se ne bi spominjal niti dogajanja na tej tekmi.
Pri tem pa ni šlo brez samoironije, saj gre za izjemno inteligentnega in komunikativnega mladeniča. "Ne vem, kaj se je zgodilo, in ne izključujem ničesar. Vem pa, da sem trikrat zaklel. Grdo, ko sem videl, da se je žoga dvignila od tal. Zelo grdo, ko sem opazil, da je vratar odšel tako daleč od vrat. In zelo zelo grdo, ko mi je postalo jasno, da bom zadel mrežo," je požel kar nekaj simpatij, tako kot jih je na povsem drugi ravni požel s svojimi odličnimi predstavami.
Pozabite absurden avtogol, zaradi katerega je zaslovel po vsem svetu; in če ga boste pozabili (morda vam lahko pomaga Garay), boste pred seboj imeli izjemnega nogometaša, ki po zelo dobri lanski sezoni v letošnji igra še bolje. S tem seveda ostaja zacementiran nemški reprezentant, hkrati pa je vzbudil zanimanje številnih uglednih evropskih klubov.
MARCA: EDEN OD RESNIH KANDIDATOV
"Kramer je zelo všeč trenerju Ancelottiju in odgovorni v Realu zelo pozorno spremljajo njegov razvoj. Kar zadeva položaj obrambnega vezista, je eden od resnih kandidatov za to, da bi se v prihodnosti preselil v Madrid," piše sloviti španski športni dnevnik Marca.
"V Italijo me ne vleče. A ne zaradi strahu pred mafijo, to je bila le šala, temveč zaradi večje mamljivosti drugih lig," je v teh dneh spomnil še na eno aferico, ki je pred nekaj meseci odmevala predvsem v Italiji, kjer je Kramer zavrnil ponudbo Napolija.
Hkrati pa je dal vedeti, da ga zanima največji med nemškimi klubi, a tudi ponudbe iz Anglije in Španije. Morda ne Italiji, zagotovo pa bi prisluhnil italijanskemu trenerju. In če je verjeti zagotovilom španskih novinarskih kolegov, med Christophove največje oboževalce spada strateg Reala Carlo Ancelotti.
