Pri italijanskem prvoligašu iz Verone je takoj postal zelo pomemben člen, in čeprav njegov klub v tem trenutku zaseda šele 18. mesto v serie A, je lahko Valter Birsa z dozdajšnjim delom sezone zadovoljen.
Kako tudi ne bi bil, v uvodnih enajstih obračunih najelitnejšega italijanskega klubskega tekmovanja se je v začetni enajsterici Chieva znašel kar desetkrat; na klopi je presedel le gostovanje v Rimu, kjer je njegov klub obračun z nesramno močno Romo izgubil z 0:3. To je nekaj, česar nogometaš, rojen v Šempetru pri Novi Gorici, v zadnjih sezonah ni bil navajen. Vse odkar je zapustil Francijo in se preselil na Apeninski polotok, je namreč Birsa iskal svoj prostor pod soncem.
V Genoi, Torinu in Milanu, kjer je sicer njegova zvezda kratek čas močno svetila na italijanskem nogometnem nebu, mu ni bilo lahko, neprenehoma je doživljal vzpone in padce. Potem ko je par tekem začel v prvi enajsterici, je naslednjih nekaj presedel na klopi za rezervne igralce ali pa celo na tribuni. A nič več, v Veroni je, kot rečeno, izjemno pomemben člen Chieva, za katerega igra zelo solidno. Z vsako odigrano minuto seveda raste tudi njegovo zaupanje v lastne sposobnosti, tako da je Birsa prišel na novo reprezentančno akcijo zelo samozavesten in odlično razpoložen.
"Vemo, kaj nam prinaša tekma z Anglijo. Otočani so veliki favoriti v naši kvalifikacijski skupini, a mislim, da jih lahko tudi presenetimo, če bomo odigrali dober obračun. Z organizirano igro lahko prinesemo domov tudi vse tri točke, in to bi bilo za nas zares super," je pred gostovanjem v Londonu z optimizmom razlagal osemindvajsetletni krilni vezist, ki je pozitivne misli črpal tudi z zadnjih dveh tekem Slovenije v kvalifikacijah za naslednjo evropsko prvenstvo, ki ga bo čez slabi dve leti organizirala Francija.
Zmagi nad Švico in Litvo sta reprezentantom okrepili samozavest in poskrbeli predvsem za mir v njihovem taboru. "Vsakič lahko igraš še boljše. Res pa je, da je veliko odvisno tudi od nasprotnika. Nekatere ekipe ti ustrezajo in lahko proti njim odigraš zelo dobro tekmo, nekatere so ti manj pisane na kožo, potem imaš zaradi tega še več težav. Mislim, da še nismo pokazali vsega, kar znamo. Imamo še dovolj rezerv, da lahko naredimo še dodaten korak naprej. Bilo bi super, če bi ga naredili že v Londonu," je dejal Birsa.
MOTIVACIJA JE ŠE VEČJA
Varovance selektorja Srečka Katanca v soboto čaka zagotovo najtežje gostovanje v skupini. Če za trenutek pustimo na strani tiste nogometne floskule, da so takšna gostovanja najlažja, da slabša ekipa nima česa izgubiti, lahko samo veliko pridobi, in podobno, je dejstvo, da Slovenijo čaka ena izmed največjih reprezentanc v zgodovini najbolj priljubljenega športa na svetu.
In čeprav so Angleži v zadnjih letih izgubili veliko prestiža, o njih v nogometu še zmeraj govorijo z velikim spoštovanjem. Še zmeraj spadajo vsaj v širši krog favoritov na vsakem velikem tekmovanju, in tako bo tudi v prihodnje. Selektor Roy Hodgson se je moral spoprijeti z menjavo generacije; potem ko so se od dresa s tremi levi na prsih poslovili zvezdniki, kakršni so Steven Gerrard (114 tekem), Frank Lampard (106), Ashley Cole (107), John Terry (78) in Rio Ferdinand (81), je moral izkušeni strokovnjak poiskati ogrodje ekipe v nekaterih mladih, nadobudnih nogometaših, to pa mu je – roko na srce – zelo dobro uspelo.
Na treh kvalifikacijskih tekmah je Anglija zbrala tri zmage in zaseda vrh lestvice, v oči bode tudi podatek, da v teh 270 minutah ni prejela še niti enega zadetka. Toda Slovenija ji sledi na drugem mestu s šestimi točkami, v soboto bomo torej na kultnem stadionu Wembley videli dvoboj za vrh. Birsa priznava, da je igrati na takšnem objektu nekaj posebnega: "Na Wembleyju smo že igrali na prijateljski tekmi, ko smo izgubili z 1:2. Seveda je na takšnem stadionu motivacija še toliko večja, ko prideš na takšen objekt, je nekakšen poseben občutek. Vendar ko se tekma začne, vse svoje misli preusmeriš v igro, v nogometne stvari, in potem tisti občutek, ki si ga prej čutil, malce zbledi."
PRED ŠTIRIMI LETI LE DVA
Tekma v Londonu bo tretja medsebojna med slovensko in angleško reprezentanco, ob porazu na prijateljski tekmi je Slovenija nesrečno izgubila tudi obračun na svetovnem prvenstvu v Južni Afriki, v Porth Elizabethu je bil rezultat 0:1.
Na tisti tekmi sta v dresu Anglije od zdajšnjih reprezentantov igrala samo James Milner in Wayne Rooney, Joe Hart in Michael Carrick pa sta sedela na klopi. In prav Rooney, ki je po odhodu Gerrarda v reprezentančni pokoj prevzel tudi kapetanski trak, bo znova ena izmed največjih nevarnosti za vrata Samirja Handanovića.
Napadalec Manchester Uniteda bo še toliko bolj motiviran, ker bo odigral stoto tekmo za Anglijo, Birsa pa je za konec druženja s sedmo silo razkril, da bo skupaj s soigralci storil vse za to, da bodo pokvarili njegov jubilej: "Naredili bomo vse, kar je v naši moči, da uničimo Rooneyjevo stoto tekmo."
Za konec ne moremo mimo podatka, da bo imela tudi za Birso tekma na Wembleyju jubilejni predznak. Če bo zaigral, bo namreč vpisal že 70. nastop v dresu z državnim grbom. Po številu nastopov je primorski virtuoz trenutno na visokem osmem mestu, to pomeni, da potrebuje le še dve tekmi, da bo ujel legendarnega bočnega branilca Džonija Novaka.
Birsa je ob tem zabil tudi pet golov, zadnjega lanskega novembra. Je pa ob tem zanimivo naslednje: Slovenija nikdar ni izgubila, kadar se je med strelce vpisal Birsa. Naj bo torej tako tudi tokrat. Bilo bi sanjsko.