Medtem ko je Josip Iličić prehitro obrnil hrbet reprezentanci in medtem ko se je Tim Matavž pred gostovanjem leta odločil, da bo raje dal prednost klubu (čeprav to niti po naključju ne pomeni, da se je izbrani vrsti dokončno odrekel), Milivoje Novaković noče niti pomisliti na to, da bi slekel dres z državnim grbom.
A to ne pomeni, da je zraven zgolj zaradi tega, da pač je; ravno nasprotno. Čeprav je med vsemi v reprezentanci najstarejši, je v tem trenutku eden redkih, brez katerih si Katančeve zasedbe preprosto ne da predstavljati.
Da se je Slovenija po porazu v Talinu z dvema oktobrskima zmagama hitro postavila nazaj na noge, ima ogromno zaslug tudi izkušeni Ljubljančan. Že to, da je sploh edini slovenski strelec v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo leta 2016 v Franciji, pove dovolj o tem. Novaković je bil mož odločitve tako na tekmi s Švico kot tudi na gostovanju v Litvi. V Mariboru je reprezentanci uvodne tri točke priigral s strelom z bele točke, v Vilni je bil dvakrat natančen iz igre. Čeprav je v letih, ko marsikdo žogo brca le še za zabavo, na igrišču še vedno deluje kot nekoč – svež, poln moči, tekaško odlično razpoložen.
S svojim pristopom bi moral biti za zgled številnim mlajšim, je borec, za katerega nobena žoga ni izgubljena. Da o tem, da se ga še vedno drži izjemen nos za gol, niti ne govorimo. Ob tem je vsekakor hvalevredno, da je Novaković pozabil na vse morebitne zamere, ki so nastale leta 2011, ko se je že zdelo, da je njegova reprezentančna kariera zaključena. Skoraj dve leti ga ni bilo na spregled, v tem času se je krivulja rezultatov vidno usmerila navzdol. Ko se je Srečko Katanec ob koncu leta 2012 vrnil na selektorsko klop, je bila ena njegovih prvih odločitev ta, da bo Novakovića poskušal prepričati, naj se vrne.
Dejansko ni imel težkega dela; napadalec mu je takoj segel v roke, malce pozneje je dejal, da mu bo v ponos že, če bo sploh lahko zraven. Vrnil se je brez obljube o zacementiranem mestu v prvi enajsterici, pa vseeno je zdaj tako. Zato, ker si je Novaković to zaslužil s svojimi igrami in zadetki. Medtem ko številni njegovi napadalni kolegi životarijo v klubih in nikakor niso sposobni zabiti več kot zgolj peščico golov, Novaković žanje sadove pametne odločitve: ko je postalo jasno, da v Kölnu ne računajo več nanj, je odšel na Japonsko. Ne, da bi tam končal kariero, ampak da bi jo še podaljšal za vsaj nekaj let.
Najprej je odšel k Omiyi, nato je podpisal za Shimizu, za oba kluba skupaj je v dveh letih odigral skoraj 80 tekem, ob tem pa zabil tudi zavidljivo število golov: 33-krat je meril v polno. Visoka minutaža, številni zadetki in predvsem še dodatno okrepljena samozavest pa so bili tudi pomemben dobitek za slovensko reprezentanco. Ni naključje, da so se z njegovo vrnitvijo izboljšali tudi rezultati. V letošnjem letu se je podpisal pod vse tri dosežene zadetke izbrane vrste, ki so bili dovolj za šest velikih točk.
V letu 2013 je Slovenija zabila 14 golov, od tega je bilo šest Novakovićevih. V dveh letih je torej v slovenskem dresu dosegel kar devet zadetkov! Občutno več kot vsi ostali napadalci, ki so dobili priložnost za dokazovanje, skupaj. In spet moramo ponoviti: vse to je uspelo možakarju, ki bi glede na številne kriterije, ki vladajo v nogometu, zaradi svoje starosti že moral končati igranje na tej ravni. Ampak Novaković se ne da. Na srečo vseh nas.
"Zadovoljen sem s svojo formo že vse leto, za svoj klub sem odigral praktično vse tekme," zadovoljstva ne skriva Novaković, ki mu do živega ne pridejo niti dolga popotovanja iz Japonske in nazaj, ter pred gostovanjem v Londonu dodaja: "Ker sem v Slovenijo prišel malo pred zborom, sem si lahko privoščil krajši dopust, dobro sem se regeneriral. Zdaj moramo vsi skupaj na treningih dobro delati, vložiti svoj maksimum in skratka narediti vse, da se bomo domov vrnili z dobrim rezultatom."
NA IGRIŠČU SE MORAMO STEPSTI S TEKMECI
Za marsikoga bi bil seveda dober rezultat že remi, zmaga bi bila zares sanjska. Toda ali je preveč utopično pričakovati kaj takšnega pred tekmo z velesilo, kakršna je Anglija? "Zagotovo ne gremo tja zastonj. Ne gremo na izlet, dali bomo vse od sebe, poskušali vzeti kakšno točko, če se bo dalo, celo vse tri. Prepričan sem, da bomo zaigrali samozavestno," visoka pričakovanja razkriva drugi najboljši strelec slovenske reprezentance vseh časov, a vendarle previdno dodaja: "Je pa jasno, da je Anglija favoritinja. Ima dobro reprezentanco, kvalitetne posameznike, čeprav so se poslovili nekateri zvezdniki. Mi vemo, kako se ji moramo postaviti po robu – z maksimalno borbenostjo. Na igrišču se moramo 'stepsti' s tekmeci. Potem pa bomo videli, kdo bo zmagal."
V preteklih dveh obračunih med tokratnima nasprotnikoma je zmagala Anglija, Novaković pa predvsem druge tekme zagotovo še ni pozabil. Tedaj je Slovenija igrala za zgodovinsko napredovanje v osmino finala, a je tudi zaradi pomanjkanja sreče ostala praznih rok. "Obakrat smo se dobro kosali z njimi, in v Londonu in v Južni Afriki. Pustili smo dober vtis, pa vseeno ostali praznih rok. Nič ne bi imel proti, če bi tokrat igrali slabše, a kljub temu zmagali," se je nasmehnil izkušeni nogometaš.
Pozitiven rezultat bo jasno lažje dosegljiv, če bo Novaković še oplemenitil svojo zbirko reprezentančnih zadetkov, ki je že zdaj imenitna. Do zdaj se je nogometaš, ki bo v času Eura 2016 star že 37 let, med strelce vpisal 28-krat. Oziroma povedano drugače: njegov dosežek je drugi najboljši v zgodovini slovenskega reprezentančnega nogometa.
Uspešnejši je bil le Zlatko Zahović, ki je zabil 35 golov, a je hkrati res, da je slednji odigral več tekem od prvega zasledovalca (80:66). Je mogoče, da bi ga Novaković tudi ujel in prehitel? Čas zagotovo ni njegov zaveznik, toda s predstavami, ki jih kaže, vsekakor sporoča, da se ne misli predati kar tako.
