Ljubite ga ali sovražite, tak je

Iz drage srajce, lično pokrite s še dražjim suknjičem, je iztegnil kazalec in najprej zelo previdno, kot da bi jo lahko strl, podrgnil po skulpturi pred seboj. Cristiano Ronaldo je bil zaskrbljen.

Videti je bil kot nekdo, ki je dolgo časa varčeval za kaj, česar si v resnici ne more privoščiti, a se je po premisleku vendarle odločil za zlaganje denarja na kupček in za nakup. Kot nekdo, ki nato po takem nakupu kosa oblačila, ure, avtomobila ali česa četrtega gleda vsako malenkost in se mu skoraj ustavi srce vsakič, ko se mu zazdi, da je opazil nepravilnost, bognedaj, celo poškodbo.

Ronaldo je na zelo lepi lovoriki, ki mu jo je nekaj minut prej podelil predsednik Uefe Michel Platini, opazil nekaj takega. Najprej je podrgnil zelo nežno, nato je pritisnil malce močneje in zatem še močneje, pri čemer je povsem izgubil stik z dogajanjem okrog sebe. Nekdo je zaman skušal pritegniti njegovo pozornost, povsem je bil osredotočen na ugotavljanje, kaj za vraga kazi njegovo najnovejšo pridobitev. In nato olajšanje. Spretne roke graverja, ki je v času med podelitvijo in sprejemom na skulpturo izpisal ime enega najboljših nogometašev našega časa, so malce slabše delo opravile pri brisanju.

Eden od majcenih kovinskih opilkov se je izmuznil in trmasto obtičal nad črko C, s čimer je dajal vtis nepopolnosti. Ko je portugalski zvezdnik dovolj močno pritisnil, pa se je vdal, se preselil na njegov kazalec in bil nato s pomočjo palca frcnjen na tla. Z gibom, ob katerem se je Ronaldov obraz kar naenkrat razvedril, usta so se razlegla v nasmeh, oko je pomežiknilo proti bratu, pozornost pa se je končno v popolnosti usmerila h glasovalcem.

Če ga ljubite ali ga sovražite, Cristiano je pač tak. V tistih trenutkih očitne agonije človeka, ki si s svojim bogastvom na tem svetu lahko privošči praktično vse, ga je zanimala le ena stvar. Čeprav bi Uefa zagotovo upoštevala reklamacijo in bi mu po potrebi brez težav izdelala tudi pet novih lovorik, se mu je vidno mešalo, ko je posumil, da je najnovejši element njegove zasebne zbirke poškodovan.

NIČ DRUGAČEN KOT TEDAJ
Dokler se ni prepričal o nasprotnem, zanj ni obstajalo nič drugega, in sicer ne glede čas, prostor in okoliščine. Prevzetno? Če želite, lahko temu rečete tako. A čeprav te osebnostne lastnosti s seboj prinašajo še bolj absurdne dogodke od opisanega vključno s slavnimi ogrevanimi kopalničnimi ogledali in skoraj starševsko skrbjo za pričesko, se mi za tako oceno vendarle nismo in ne bomo odločili. Noben človek namreč svoje osebnosti ne more ločiti tako, da bi bila na enih področjih taka in na drugih drugačna, pri čemer Ronaldo vsaj na tej točki ni nič drugačen od vseh nas, navadnih smrtnikov.

Obsedenost s takim in drugačnim uspehom, s takim in drugačnim dvigovanjem nad konkurenco, je zato pri njem vseprisotna. A čeprav je na trenutke moteča in gre občasno na živce celo Portugalčevim oboževalcem, je eden od glavnih razlogov za njegovo izjemno uspešnost. Da bi postal uspešen na področju, ki ga preprosto obožuje, je bil Cristiano že od nekdaj pripravljen storiti prav vse, že od nekdaj je manično pilil vsako podrobnost. Vsak opilek, če hočete.

Ko je kot otrok osvojil prvo lovoriko, je z njo spal in podrl bi se mu svet, če bi na njej našel poškodbo. In dvajset let ter več deset milijonov evrov pozneje se ni spremenilo prav nič. Nič čudnega torej, da bo skulptura, ki jo je dobil v četrtek, končala v prostoru, v katerem še vedno skrbno hranijo tudi tisto prvo, otroško. Brat, proti kateremu je pomežiknil, je namreč odgovoren za to, da jo odnese na rodno Madeiro in jo razstavi v tamkajšnjem Ronaldovem osebnem muzeju. Seveda po tem, ko jo bo njen lastnik na prvi naslednji domači tekmi z vsem ponosom pokazal navijačem svojega Reala.

ZDAJ ŠE BOLJ NEUGODEN
Z uspehi in osvajanji obseden nogometaš je na klubskem in individualnem področju zdaj osvojil že vse, a v pričakovanju tridesetega rojstnega dneva s svojo neusahljivo lakoto še ni rekel zadnje besede. Daleč, zelo daleč od tega. "Komaj čakam, da se poženem za novimi lovorikami, tako ekipnimi kot posamičnimi. Neskončno se veselim vsakega naslednjega izziva in na vsak način hočem še napolniti svoje vitrine," nam je med drugim zaupal med (po uvodnem zapletu zelo prijetnim) polurnim druženjem, potem ko je ugotovil, da je tokratna lovorika nepoškodovana.

"Liga prvakov, špansko prvenstvo, individualna priznanja. Vse sem že osvojil, a si želim še nekajkrat ponoviti. Čim večkrat," je še dodal, pri tem pa se zdi, da bo v tej in naslednjih sezonah še bolj nevaren, še bolj neugoden. Vedeti namreč moramo, da je Ronaldo nekaj sezon v veliki meri izgubil zato, ker ga je njegova osebnost privedla do prevelike obremenjenosti z Lionelom Messijem in njegovimi uspehi.

Na igrišču je bil nervozen, v dvoranah se mu je na gala prireditvah podiral svet in živel je v travmah, ki jih ne more zanikati niti, če bi jih želel. Vsega tega zdaj ni več. Cristiano je postal evropski prvak, osvojil je prvo zlato žogo v tako imenovani Messijevi dobi (eno je osvojil pred njenim začetkom) in zdaj dodal še eno prestižno individualno priznanje, ob katerem so se mu oči napolnile s solzami. Ker za nameček Leo ni osvojil naslova svetovnega prvaka (jasno, tudi ta podatek nikakor ni nepomemben), je Portugalec končno razbremenjen, da ne bi mogel biti bolj, in to je ob njegovih karakternih lastnostih zanj nekaj najboljšega. Pa tudi za njegove oboževalce, za Real in za navijače kraljevega kluba.