Manjkala je iskra, ki bi zanetila ogenj

Po izidu 1:1 v Ljudskem vrtu je škotski velikan bližje napredovanju v skupinski del lige prvakov, toda vijoličasti se zaradi tega ne smejo vdati v usodo. Nikakor ne! Čeprav izhodišče ni najboljše, so še vedno živi, in to kljub temu da niso bili na želeni ravni. Videli smo jih že v veliko boljših podobah. Popolnoma jasno je, da so Marcos Tavares in soigralci sposobni igrati precej boljše in gotovo je tudi to eden od razlogov za optimizem glede povratnega obračuna. V peklu Celtic Parka, kjer bodo imeli 60 tisoč nasprotnikov.

Nekaj je preprosto manjkalo. Tudi tako bi lahko v najkrajši obliki opisali podobo vijoličaste zasedbe v obračunu s Celticom. O tem, kaj natančno, bi lahko razglabljali v nedogled. Nekaj pač! Vsak bi lahko kaj našel, odvisno od tega, s katerega zornega kota bi se lotil svojega pogleda.

POTREBOVALI BI PALERMO
Če ostanemo pri najbolj splošni ugotovitvi, je manjkala energija. O tem ni nobenega dvoma. Tako na igrišču, kar je bila bržkone posledica tega, da so igralci pregoreli v preveliki želji, kot na tribunah. Saj ne, da je ni bilo, daleč od tega, toda če se spomnimo denimo Palerma ... Človeku se naježi koža. Takrat je bilo v zraku čutiti, da bi se lahko zgodilo nekaj edinstvenega, nekaj velikega. Na koncu se sicer ni, ampak veliko ni manjkalo. Pred dvobojem s Sicilijanci in tudi med njim so navijači verjeli, stanje duha v sredinem večeru je bilo drugačno. Tokrat se je zdelo, kot da so vsi pričakovali, da se bo zgodilo samo od sebe, kar je bil nedvomno odziv na napačno ustvarjeno mnenje, da je bil Celtic najbolj ugoden žreb in da je Maribor z eno nogo tako rekoč že v družbi evropske nogometne smetane.

PAMETNEMU DOVOLJ
Manjkala je iskra, ki bi zanetila ogenj, ki bi "zakurila" ozračje oziroma dogajanje do te mere, da bi varovanci trenerja Anteja Šimundže lahko presegli svoje sposobnosti. Ker je to gotovo eden od osnovnih pogojev, da bi se vendarle lahko resneje spogledovali z ligo prvakov. Zdaj poskušajo in prav je tako. Ambicioznosti jim ne manjka, toda ob tem nikakor ne smemo zanemariti spoznanja, da je Maribor bržčas edini klub v zadnjem krogu kvalifikacij, ki igralsko zasedbo dopolnjuje oziroma krepi z igralci brez odškodnine. Ostali jih plačujejo. Za kakovost, ki dela razliko, je pač treba odšteti zajetne kupčke denarja, česar si vijoličasti še vedno ne morejo privoščiti. Še več, za preživetje, za nemoteno delovanje kluba na vseh področjih in v vseh selekcijah so prisiljeni prodajati. Pametnemu dovolj.

VSAK NASLEDNJI ŠE TEŽJI
Poleg tega vsaka uvrstitev v nadaljnje tekmovanje pomeni, da bo naslednji nasprotnik še močnejši, da se mu bo še težje postaviti po robu. Na ta način razlike kajpak vse bolj prihajajo do izraza, nemogoče jih je spregledati. V uvodnem delu kvalifikacij je s fanatičnim pristopom in tudi pravo taktiko mogoče nadoknaditi marsikaj, kakšna pomanjkljivost se na ta način lahko skrije, v play-offu jih tekmeci kot po pravilu kaznujejo. Da, tudi Celtic, čeprav je jasno, da ne gre za ekipo iz najvišjega razreda. Ne gre za zasedbo, ob kateri bi zastal dih, ob kateri bi človek vzdihnil "vaaau" ... Ima svoje slabosti, nasprotniku ponuja priložnosti, toda Maribor trenutno nima dovolj kakovosti, da bi jih lahko v zadostni meri unovčil.

ZA ZDAJ ŠE NE
Če pogledamo resnici v oči, če smo povsem, ampak res povsem iskreni, vijoličasti ne spadajo v ligo prvakov. Vsaj za zdaj še ne, takšna je kruta stvarnost. Tudi ali predvsem zaradi razmer na domačem klubskem prizorišču in nasploh zaradi statusa, ki ga najpomembnejša postranska stvar na svetu uživa na sončni strani Alp.

Liga Europa je po meri vijoličastih. Ker v njej lahko tekmujejo, v ligi prvakov bi bilo edino vodilo, naj se reši, kdor se more. Ampak z 8,6 milijona evrov na računu bi bilo trpljenje seveda lažje prenašati. Toda vse to niti po naključju ne pomeni, da se morajo v Ljudskem vrtu pred povratnim dvobojem na Celtic Parku vdati v usodo. Nikakor ne! Poskusiti ni greh, čudeži so se v nogometu že dogajali.