Kdo je največji vseh časov je v prvi vrsti stvar debate, okusa oziroma sogovornika. Številke in naslovi bodo v prvi plan postavili Michaela Schumacherja, spet drugi so uživali v predstavah Profesorja Alaina Prosta, mlajše generacije pa prisegajo na Lewisa Hamiltona in/ali Sebastiana Vettla. A nekoč je živel voznik nemirne duše, ki je imel legijo občudovalcev, v domovini pa je imel že za časa življenja status božanstva. Povedano drugače, so tudi dirkači, ki so dosegli več kot on, a nihče ni znal potegniti za sabo tolikšne množice kot prav on. Ko je bil pravi, je bil edinstven, ko je bil pravi, ga je bilo užitek gledati. Ayrton Senna je zavedno odšel prvega maja 1994.
Senna je življenje izgubil pri 34 letih, s hitrostjo preko 230 km na uro se je v zavoju Tamburello na dirkališču v Imoli s svojim Williamsom zaletel v zid in ni mu bilo več pomoči. Odšel je le dan potem, ko se je v kvalifikacijah smrtno ponesrečil Avstrijec Roland Ratzenberger. Njemu v spomin je dan kasneje v bolid vzel avstrijsko zastavo, z namenom, da jo dvigne po koncu dirke. Ni mu bilo dano, sedmi krog je bil zadnji v njegovem življenju.
Ob 18:40 je iz bolnišnice v Bologni, kamor so ga prepeljali s helikopterjem, prišla novica, ki s(m)o se jo vsi bali. Senne ni več. Za njim je ostala praznina, pa številna nikoli odgovorjena vprašanja, a tudi številni oboževalci, pravi pravcati kult, ki še dandanes, več kot četrt stoletja po njegovi smrti, živi dalje.
Na zadnjo pot ga je na ulicah Sao Paula pospremilo okoli tri milijone ljudi, krsto pa so me drugim nosili Gerhard Berger, Michele Alboreto, Alain Prost, Thierry Boutsen, Damon Hill, Rubens Barrichello, Roberto Moreno, Derek Warwick, Maurício Gugelmin, Hans Stuck, Johnny Herbert, Pedro Lamy, Maurizio Sala, Raul Boesel, Emerson Fittipaldi, Wilson Fittipaldi in Christian Fittipaldi.
Veliki Ayrton, edinstveni Ayrton, ki je za vedno odšel 1. maja 1994, njegova legenda pa živi tudi 26 let pozneje. Legende pač živijo večno.
