Prav petkov rok za oddajo kandidatur kaže klavrno podobo olimpizma z dvema šibkima kandidatoma. Pred tem so kandidaturo najavljali še v švicarskem Sionu, japonskem Sapporu, avstrijskem Gradcu, turškem Erzurumu in kanadskem Calgaryju ter po vrsti, predvsem zaradi nasprotovanja javnosti na referendumih, od načrtov odstopili. Predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja (Mok) Thomas Bach sicer ve za težave, a vztraja na preostalih dveh kandidatih, čeprav s šibko podporo. Rezervnega načrta, če bi odstopila še Stockholm in Milano, na Moku namreč ni.
Pri italijanski kandidaturi se je zataknilo že v startu. Sprva naj bi bil v projekt vključen tudi Torino, a se največji mesti iz Lombardije in Piemonta nista dogovorili za sodelovanje. Še huje je, da projekt nima enotne podpore vlade v Rimu. Severna liga, ki izvira iz severa države, sicer podpira projekt, še naprej pa so zelo skeptični pri Gibanju pet zvezd, kjer so tradicionalno nenaklonjeni megalomanskim projektom.
Nosilci kandidature se vsaj navzven s temi vprašanji ne ukvarjajo. Trenutno je glavno vprašanje, kje bo zaprtje iger - v Lombardiji ali Benečiji, kamor sodi Cortina d'Ampezzo. "Še naprej bomo sodelovali, da dosežemo cilj," je dejal predsednik deželne vlade v Lombardije Attilio Fontana. Predsednik vlade v Benečiji, oba sta člana Severne lige, pa je na Twitterju zapisal: "Smo pripravljeni za #Olympia2026."
Časnik Corriere della Sera piše, da naj bi v Milanu v primeru italijanske organizacije gostili odprtje iger, tam pa naj bi nastala tudi olimpijska vas, ki bo kasneje pomemben del nove mestne infrastrukture. Moške smučarske tekme naj bi gostil Bormio, ženske Cortina, deskarje pa Livigno. Cortina naj bi gostila tudi tekmovanja v sankanju in bobu, Anterselva na Južnem tirolskem pa biatlon.
Švedska ima še večje težave. Vse od septembrskih volitev v tej skandinavski državi sestavljajo vlado, nekaj poskusov je še na voljo, številni pa že govorijo tudi o predčasnih volitvah. Projekt kot so zimske olimpijske igre pa seveda potrebuje tudi podporo in zagotovila politike za izvedbo.
Mednarodni olimpijski komite zahteva garancijo za izvedbo iger. Te na Švedskem ni moč dobiti, saj tamkajšnja vlada opravlja tekoče posle, kar pa organizacija zimskih iger ni. Mok se je zato odločil za izjemo in Švedski dovolil, da vladno garancijo dostavi naknadno, saj bo Mok prireditelja izbral šele junija 2019 na zasedanju v Lozani.
A tudi v mestu samem je nasprotovanje igram veliko. Še lani je Karin Ernlund, ki je v mestu zadolžena za šport, izjavila, da mesto igram "do nadaljnjega nasprotuje". A projekt ima tudi številne zagovornike, zato se kandidatura nadaljuje. Številni Švedi si namreč želijo, da bi igre doma spremljali v živo.
V projekt so nosilci kandidatur vključili tudi številne vrhunske športnike. Med 39 ambasadorji iger v Stockholmu je tudi olimpijska prvakinja v smučarskem teku Stina Nilsson, ki pravi: "Olimpijske igre pred domačim občinstvom so največ, kar športnik v karieri lahko doživi. Več res ni možno."
Organizatorji skušajo javnost prepričati s skromnim projektom, ki bi stal okrog 1,3 milijarde evrov, dobrih 800 milijonov naj bi padlo na pleča Mednarodnega olimpijskega komiteja. Na Švedskem poudarjajo, da nove športne infrastrukture tako rekoč ne bo, stari objekti pa bodo modernizirani in obnovljeni. Tudi v Falunu in Areju, kjer bodo na sporedu nordijske in alpske discipline smučanja. Mesto prav tako ne bo dobilo bob steze, ampak bi tekme gostila latvijska Sigulda.
"Mesto prav tako ne bo dobilo novega letališča, ali hitre železnice. Zgradili bomo nov snežni stadion, ki pa ga tako ali tako potrebujemo," pravi Mats Olsson iz organizacijskega komiteja kandidature, mesto pa naj bi dobilo tudi novo prepotrebno ledeno dvorano.
