Jani Möderndorfer je tudi predsednik KK Union Olimpija in zelo dobro pozna tovrstno problematiko.
Ali lahko na poljuden način razložite, zakaj gre pri spremembi zakona o omejitvi alkohola?
Ko ljudem omeniš zakon o omejevanju rabe alkohola, mislijo, da gre za nov zakon, pravzaprav pa gre za zakon, ki je v uporabi že dolgo vrsto let. Veliko ljudi me je spraševalo, če sem proti temu zakonu. Ne. Ta zakon je zelo dober, učinkovit in je tudi prinesel nekaj rešitev. Toda ena od omejitev znotraj tega zakona ni prinesla nobenih rezultatov, za šport verjetno celo škodo. To so potrdili tudi strokovnjaki, saj so ugotovili, da se je zaradi prepovedi prodaje alkohola vzpostavil črni trg. Ko govorimo o športnem dogodku, imamo pred seboj Stožice, dvorano ali stadion, ali pa Ljudski vrt. Toda vsak teden je v Sloveniji več kot 300 športnih dogodkov – v vsaki vasi, v vsakem mestu. Paradoks je, da bi lahko prodajali alkohol na vseh treningih, ker zakon tega ne prepoveduje, na športnem dogodku pa je to prepovedano. Že to je velik nesmisel. Glavni problem je, da s tem zakonom onemogočamo športni organizaciji, da odloča o stvareh na dogodku, ki ga organizira.
DRŽAVA SE DO SLOVENCEV OBNAŠA, KOT DA NISMO ODRASLI.
Država se do Slovencev obnaša, kot da nismo odrasli. Sposobni smo imeti otroke, družino, dovolj odgovorni smo, da gremo v okrepčevalnico v bolnišnici, v ljubljanskem UKC-ju in smemo piti alkohol, smemo piti alkohol na sprejemu pri predsedniku republike ali pa na gledališki predstavi v Cankarjevem domu. Povsod lahko Slovenci sami odločajo in so dovolj razsodni, da vedo, kje je meja. Ko gre za športne dogodke, pa si je država vzela pravico, da trdi, da smo Slovenci na športnih dogodkih nerazsodni. Da ne znamo sami oceniti, kje je meja oziroma koliko lahko spijemo. Vse skupaj pa so zavili in okrasili z mašnico in govorijo, da šport in alkohol ne gresta skupaj. Sam trdim naslednje – alkohol z ničimer ne gre skupaj, ob tem pa gre za zlorabo besedne zveze, kot da alkohol pijejo športniki. Športniki nikoli ne pijejo alkohola. Gledalci pa si zdaj športni dogodek pogledajo doma po televiziji ali kje drugje. Na neki način smo športu odvzeli nekaj, kar drugje imajo – družabnost. Kaj pa je športni dogodek drugega kot družabni dogodek? Družabni dogodek ima tri značilnosti – dogodek sam, druženje in nazadnje kulinariko, torej hrano in pijačo, ki sta sestavni del vsakega družabnega dogodka. To smo dovolili povsod, razen na športnih dogodkih. Tisti, ki so nasprotniki te spremembe, imajo občutek, da se bodo ljudje na športnih dogodkih masovno opijali. Kot da gre za kulturo pijancev. Če je tako, potem vsi družabni dogodki spodbujajo kulturo pijancev.
Kdo bo s spremembo zakona največ pridobil?
Največ bodo pridobili manjši klubi oziroma manjša društva. Imajo najmanj sredstev, zato danes prodajajo alkohol pod mizo, nenadzorovano ali pa to delajo vsi drugi. Prepričan sem, da bo ta zakon prinesel ogromno dobrega. Poleg tega bo prinesel tudi veliko odgovornosti za organizatorje. Že danes morajo organizatorji športnega dogodka skrbeti za varnost, zdaj pa bodo morali skrbeti tudi za posledice, ki se bodo zgodile. Neka gospa mi je v teh dneh dejala: »Boste videli, samo ena stvar naj se zgodi na športnem dogodku, pa boste vi krivi, ker ste želeli tak zakon!« Kadar so se dogajali incidenti na športnih dogodkih, so jih večinoma zakrivili organizirani navijači, in ne gledalci, ki so kupili vstopnico in prišli na tekmo. Največkrat organizirani navijači ne dobijo alkohola na športnem dogodku, ampak ga dobijo že prej, nekje zunaj. Danes pa, posebej po spremembi zakona o policiji, pridejo navijači organizirano na športni dogodek in ga večinoma tudi zadnji organizirano zapustijo. Tudi policija priznava, da alkohol in izgredi na športnih dogodkih niso povezani.
SLOVENCI NISMO SLABOUMNI, DA NE BI ZNALI OCENITI, KJE JE MEJA.
Zakon je do zdaj prepovedoval točenje in prodajo alkoholnih pijač na športnem dogodku in v stometrski okolici. Vi pa bi ta del zakona popolnoma črtali?
Ne. Gre za tri zelo pomembne zadeve. Najprej bi dovolili točenje alkoholnih pijač in to ekskluzivno pravico podelili organizatorju dogodka. Organizator bi za to odgovarjal in imel neposredno možnost odločitve o tem, ali bo to počel ali ne. Organizator se bo lahko odločil, da v kakšnih primerih, ko se mu to ne bo zdelo primerno ali ko bo ocenil, da gre za športni dogodek visokega tveganja, da alkohola ne toči. Zelo pomembno je, da daš organizatorju pravico, da se sam odloči. To je drugi del tega zakona, tako imenovana samoregulacija. S tem zakonom bomo določili, da se lahko prodaja alkoholna pijača s 15 odstotki volumna alkohola. Torej pivo in vino, in ne žgane pijače. To zmanjša možnost, da bi se vsi gledalci v dveh urah napili. Da bi bili vsi pijani. To je res neverjetno razmišljanje, saj smo hujši kot Eskimi, ki nimajo encima za predelavo alkohola v telesu in se napijemo v eni uri. Zadnja stvar, ki je tudi zelo pomembna, pa je, da smo dali policiji možnost, da preverja stopnjo alkoholiziranosti na športnem dogodku. To se že izvaja na smučiščih. Drugje tega danes ni mogoče preverjati. Zdaj lahko na predlog organizatorja ali po lastni oceni preveri stopnjo alkoholiziranosti izgrednika. Sledi še en korak, ki ga organizator do zdaj ni imel – izgredniku lahko vzame vstopnico, ki jo je kupil. Zdaj ne moreš prepovedati vstopa nekomu, ki je kupil vstopnico, tudi če je pijan. Po novem pa bi lahko organizator vstopnico odvzel in tej osebi tudi prepovedal vstop na naslednje tekme istega organizatorja.
Drži. Katerakoli država, ki je uvedla prohibicijo v omejenem delu, ni žela resnih rezultatov. Če je kaj prepovedano, se potem dela nekaj na skrivaj. Ukrep, ki ga je država sprejela pred 13 leti o prepovedi točenja alkohola na športnih prireditvah, ni imel dolgoročne vizije. Niso razmišljali o tem, kako bodo nadzirali izvajanje zakona. Če gre za 300 športnih dogodkov na teden, lahko izračunate, koliko inšpektorjev bi potrebovali za nadzor. Bolj pomembno nam je nekaj drugega. Ni umetnost nekaj prepovedati, umetnost je, da to dovoliš, tako kot je dovoljeno na vseh ostalih dogodkih, seveda pa moraš imeti zelo jasne ukrepe, če nekdo odstopa od družbeno sprejetih standardov. Na tekmi NBA vsi pijejo pivo. Če pride do izgreda, pa so kazni zelo stroge. Gledalec gre nemudoma v zapor; ko se strezni, mu naložijo družbenokoristno delo ob nemogočih urah, poleg tega pa seveda nikoli več ne bo videl tekme svoje ekipe v živo. Tega v slovenskem prostoru ne znamo narediti, ker menimo, da so taki ukrepi nesorazmerni s kaznimi ob ostalih prekrških. In potem raje stvari prepovemo.
PREDSTAVLJAJTE SI KOLESARSKO DIRKO PO SLOVENIJI. ALI BOMO VSEM GOSTILNAM OB CESTI, NA KATERI POTEKA DIRKA, PREPOVEDALI TOČENJE ALKOHOLA? NEUMNOST.
Alkohol se danes na športnih prireditvah kljub prepovedi toči. Na tako imenovanih VIP-prostorih se brez težav dobita pivo in vino. So torej diskriminirani »navadni« gledalci, ker inšpektorji nimajo dovolj časa?
Deloma imate prav. Če je alkohol prepovedan, potem je prepovedan za vse. VIP-prostori pa so večinoma ločeni od ostalih in gostje ne gredo na tribuno z alkoholno pijačo. Verjetno inšpektorji niso delali težav, ker se na VIP-prostoru alkohol ni prodajal, zakon pa govori o točenju in prodaji alkohola. Seveda to ne pomeni, da lahko brezplačno deliš alkohol, vendar pravega nadzora ni bilo nikoli. Samo enkrat sem doživel, da je prišel inšpektor v VIP in je dobil organizator kazen zaradi alkohola. To je še en dokaz, da se moramo odreči ukrepu, ki ni dajal pravih rezultatov. Še več, saj je naredil nasprotni učinek in je spodbujal črni trg. Kjer je nekaj dovoljeno, imaš tudi interes, da to nadziraš.
Nasprotniki spremembe zakona pravijo, da bo trpelo zdravje, da bodo gledalci pili več, kar je verjetno res, saj do zdaj niso smeli piti nič, in da je to slabo sporočilo družbi.
Lahko bi se strinjal s tem, če bi naša država namenila ogromna sredstva za kampanje proti pitju alkohola in dala veliko denarja nevladnim organizacijam, ki se ukvarjajo s tem. V tem primeru bi se s tem strinjal. Tako pa se ne. In tudi trditev, da bodo ljudje pili več, ne drži. Pili bodo toliko, kot so prej, samo s to razliko, da so prej pili v gostilni ali doma, zdaj pa si bodo pred športnim dogodkom in po njem privoščili pivo ali kozarec vina. Med tekmo ne bodo pili, saj bo tisti, ki so plačali vstopnico, želeli gledati tekmo. To bo počelo 99 odstotkov gledalcev. Stopnja alkoholiziranosti se je po uvedbi zakona zmanjšala za 25 do 30 odstotkov, vendar ne zaradi prepovedi točenja na športnih prireditvah. Nekateri drugi ukrepi učinkujejo in so dobri – prepoved točenja žganih pijač do 10. ure zjutraj, prepoved prodaje alkohola na bencinskih črpalkah po 9. uri zvečer, sosednja gostilna pa sicer to lahko počne. In še nekaj drugih ukrepov, ki učinkujejo, je. Nekateri pa tudi ne učinkujejo. Argument, da bodo zdaj pili več, je podoben tistemu o jedrski energiji. Kljub katastrofam in nesrečam še vedno uporabljamo jedrsko energijo, le varnost in nadzor smo močno izboljšali. Nismo pa je prepovedali. Pomembna sta dva vidika – Slovenci nismo slaboumni, da ne bi znali oceniti, kje je meja, torej kdaj, kje in na kakšen način lahko pijemo. Še bolj pomembno pa se mi zdi, da je ukrep nesorazmeren. Do zdaj z argumenti še nihče ni razložil, zakaj je alkohol prepovedan na športnih dogodkih. Hitro bodo omenili Planico, vendar je to poseben primer. Športni dogodek v osnovi ni težava, težave lahko nastopijo pri gledalcih. Poleg tega skoki trajajo pol dneva, in ne dve uri kot kakšna druga tekma. Ne smemo zanemariti drugih športov, ki so vsak po svoje posebni. Predstavljajte si kolesarsko dirko Po Sloveniji. Ali bomo vsem gostilnam ob cesti, na kateri poteka dirka, prepovedali točenje alkohola? Neumnost. To so nesmisli, ki niti niso dorečeni. S to prepovedjo samo želijo reči, da smo Slovenci nerazsodni, nesposobni sami oceniti, koliko lahko spijemo na športnih dogodkih.
PAVŠALNA OCENA JE, DA ČE BI NEKI MAJHEN KLUB NA VSAKI TEKMI PRODAL ZA 500 EVROV HRANE IN PIJAČE, BI LAHKO POKRIL MARSIKATERI STROŠEK, KI GA DANES PLAČAJO VEČINOMA STARŠI.
Torej smo precej bolj nerazsodni kot Nemci in Avstrijci, kjer se lahko toči alkohol na športnih prireditvah?
Nemčija je posebna. Ob predlogu spremembe zakona smo prikazali tudi primerjavo treh organizacij – svetovne zdravstvene organizacije, raziskovalnega oddelka v državnem zboru in švicarske zdravstvene organizacije. Vse tri raziskave ugotavljajo enako glede organiziranosti točenja alkohola. Nemčija ima to urejeno od regije do regije različno – popolnoma dovoljeno, dovoljeno z omejitvami, samoregulacija. Različno, ampak v osnovi se lahko toči alkohol. Pet držav v Evropi ima popolno prepoved kot Slovenija. V teh državah je zelo podobno kot v Sloveniji – zaradi prohibicije cveti črni trg. Nasprotniki spremembe zakona poudarjajo, da je v teh državah stopnja alkoholiziranosti največja. Lahko, da je, in temu ne oporekam, vendar ukrep zagotovo ni pravi.
Kdaj pa naj bi začela veljati sprememba zakona, če bo šlo vse po načrtih?
Včeraj je bil predlog na kolegiju predsednika državnega zbora. Praviloma gredo zakoni, ki jih vlagamo poslanci, po skrajšanem postopku, poleg tega pa gre za manjše spremembe zakona. Ocenjujemo, da bo zakon na redni seji maja, kar pomeni, da bo po vseh postopkih junija že v veljavi.
Velikim klubom se to ne bo veliko poznalo. Nekaj se bo, a zagotovo ne toliko kot majhnim klubom. V zadnjem desetletju skoraj vsi klubi delajo na meji zmogljivosti, pavšalna ocena pa je, da če bi neki majhen klub na vsaki tekmi prodal za 500 evrov hrane in pijače, bi lahko pokril marsikateri strošek, ki ga danes plačajo večinoma starši. Računamo, da bo čas naredil svoje in da se bodo tudi zaradi tega, ker bodo lahko zdaj popili pivo in pojedli klobaso, začeli na športne prireditve vračati gledalci. To pa je za šport izjemno pomembno in dolgoročno bo zaradi tega tudi boljši finančni izkupiček.
PARADOKS JE, DA BI LAHKO PRODAJALI ALKOHOL NA VSEH TRENINGIH, KER ZAKON TEGA NE PREPOVEDUJE, NA ŠPORTNEM DOGODKU PA JE TO PREPOVEDANO.
Pod črto – samo društvo ali klub oziroma organizator naj bi torej zdaj lahko prodajal alkohol?
Osnovni cilj društva ni gostinska dejavnost. Organizator športnega dogodka bo imel pravico, da sklene pogodbo z nekom, ki bo v njegovem imenu točil alkohol. Organizator pa bo imel pravico, da bo povedal, kje, koliko in če sploh. To je bistvena razlika spremembe zakona, da dajemo organizatorju možnost, da se odloči in ne prepovedujemo vnaprej. Nima pa predlog spremembe nobene povezave z oglaševanjem alkohola, kar je po zakonu še vedno prepovedano.
