Med kandidati za nastop je tudi vratar Andrej Hočevar, ki pa se je ekipi pridružil z manjšo zamudo, saj je še prejšnji konec tedna nastopal v finalu francoskega prvenstva.
ANDREJ HOČEVAR
rojen: 21. novembra 1984
država: Francija (Epinal)
šport: hokej
klub: Dauphins d'Epinal
Tam je njegov Epinal s 3:4 izgubil z Gapom, a je bila že uvrstitev v finale zgodovinski dosežek ekipe, ki domuje v mestu s 40 tisoč prebivalci. Tridesetletni Ljubljančan si bo omenjeni teden zapomnil tudi po tem, da se mu je v petek rodila hči.
Andrej je član Epinala že dve sezoni, v tujini pa se ni preizkušal le v Franciji, kjer je v preteklosti nosil dres Angersa, ampak tudi v Italiji in Ukrajini.
Kako je prišlo do tega, da ste se pred začetkom lanske sezone odločili kariero nadaljevati v Epinalu?
Po izkušnji v Ukrajini sem ugotovil, da mi vzhodne države niso pisane na kožo, zato sem se odločil za vrnitev v Evropo. Nato sem dobil konkretno ponudbo Epinala, kar je meni in moji družini zelo ustrezalo, zato sem se potem odločil za to možnost in s klubom podpisal triletno pogodbo.
Kako pa je bilo v Kijevu?
Kijev je prava evropska prestolnica, za tisti del sveta je to v redu, ampak tamkajšnje države niso primerne za mlado družino. Oziroma za nas, ki smo navajeni na življenje v nekoliko drugačnih razmerah. Ne bi rad koga podcenjeval, ampak takšno življenje je za ljudi, ki so nanj navajeni, verjetno v redu, za nas, ki smo navajeni na evropski standard, pa je malo slabše, in potem sem se raje odločil za vrnitev v Evropo.
Iz tega dela Evrope sem imel samo ponudbo Epinala, lahko bi ostal tudi v Kijevu, imel pa sem še ponudbo iz Kazahstana.
Francozi so zelo ponosen narod in tudi tisti, ki znajo angleško, tega jezika raje ne govorijo in se, po domače povedano, naredijo Francoze. (smeh)
Ste imeli kaj pomislekov pred odhodom v Francijo?
Ne, pred odhodom v Kijev sem že bil član francoskega Angersa, zato sem poznal tukajšnji hokej in sem bil seznanjen tudi z drugimi stvarmi. Vedel sem, kaj me čaka, zato se mi ni bilo težko odločiti za to možnost.
Kje pa vam je bolj všeč, v Epinalu ali v Angersu?
Angers je večje mesto, in kar zadeva počutje, mi je bilo tam bolj všeč.
Kakšna je razlika med ligo EBEL in francosko hokejsko ligo?
Zelo nehvaležno je primerjati lige, ampak po kakovosti je liga EBEL prav gotovo močnejša. Pri tem lahko dodam, da je francosko prvenstvo vsako leto močnejše in tudi zelo izenačeno. Francoska liga napreduje, in če bodo sledili zadanim smernicam, bo to v prihodnosti zelo zanimivo in spoštovano tekmovanje v Evropi.
Kakšen klub je Epinal, ustanovljen je leta 1997?
Zadnji klub je bil ustanovljen leta 1997, sicer pa ima hokej tu že približno stoletno tradicijo. Epinal je manjše mesto za francoske razmere, klub pa na neki način deluje na prijateljski oziroma družinski osnovi. Zelo me spoštujejo in cenijo in nimam niti najmanjše pripombe. Odlično so poskrbeli tako zame kot za mojo družino. V Epinalu sem dve sezoni, tu sem se našel in ostal bom vsaj še eno leto, kolikor me veže pogodba. Otrok hodi v vrtec in res se dobro počutimo.
V tej sezoni ste se uvrstili v finale, v katerem pa je bil Gap boljši in je slavil po sedmih tekmah.
Z uvrstitvijo v finale smo dosegli zgodovinski uspeh, saj je bil to prvi finale za klub.
Je kdo pričakoval, da se boste borili za naslov prvaka?
Zelo dobro smo začeli sezono in bili kar nekaj časa prvi na lestvici. Novembra in decembra smo padli v hudo krizo, zato smo redni del končali na osmem mestu. Nastopali smo v dveh pokalih, v enem prišli do četrtfinala, v drugem do polfinala, tako da smo se tudi tam dobro odrezali. V končnici smo po izločitvi prvega favorita za naslov prvaka Rouena začeli verjeti, da lahko kaj naredimo. Nato je padel drugi favorit Angers in naša samozavest je samo naraščala. Treba je bilo postaviti samo še piko na i, kar pa je vedno najtežje.
Sploh zdaj, v času končnice, je bilo v mestu občutiti pravo norišnico. Mesto živi za hokej, saj je to edini šport v Epinalu, ki se igra na profesionalni ravni. Zato je bilo kar pestro.
Ali spremljate dogajanje v vaši Olimpiji?
Po pravici povedano, ga spremljam bolj malo.
V Franciji je nogomet šport številka ena, kje je hokej?
Daleč, daleč. (smeh) V francoskem športnem časopisu L'Equipe med sezono hokeja praktično ni oziroma je kakšna majhna novica. Zdaj, v končnici, ga je malo več, ampak še vedno nič posebnega. Vsaj L'Equipe pa na svoji televiziji prenaša vse tekme končnice hokejskega prvenstva.
Kako ste se navadili na življenje v Epinalu, se precej razlikuje od tega življenja v Sloveniji?
Epinal je za Francijo zelo majhno mesto, skoraj vas, na drugi strani pa je za slovenske razmere kar veliko. Nobenih težav nisem imel s privajanjem na tukajšnje razmere, vse je pri roki.
Kakšno je nočno življenje v Epinalu?
Za te stvari pa nisem pravi naslov. (smeh)
Ste imeli kaj težav s komunikacijo?
Precej. Francozi so zelo ponosen narod in tudi tisti, ki znajo angleško, tega jezika raje ne govorijo in se, po domače povedano, naredijo Francoze. (smeh) S tem je bilo kar nekaj težav. Letos je glede tega vseeno nekoliko lažje, saj sem hodil na tečaj francoskega jezika in se naučil osnov. V klubu s tem sicer ni težav, saj se pogovarjamo v angleščini, bolj je problem na splošno v življenju, v trgovinah in tako naprej.
Kot športnike nas zelo spoštujejo, priznavajo nam, da smo športen narod. Ampak da bi kaj vedeli o Sloveniji, naši državi, to pa mislim, da ne.
Kako se potem znajdete recimo v trgovini?
Malo se potrudim v francoščini, prodajalec malo v angleščini in gre.
Če pokažete, da se trudite s francoščino, je veliko lažje iz Francozov izvleči nekaj besed tudi v angleščini.
Tako nekako.
Koliko francoščine že govorite?
Ne vem, kako je z drugimi jeziki, saj se jih nisem tako veliko učil, ampak v primerjavi z italijanščino, ki sem se jo naučil med igranjem v Pontebbi, se mi zdi francoščina izredno zahteven jezik za učenje.
Kakšno mesto je Epinal?
Mesto s približno 40 tisoč prebivalci, v njem je nekaj gradov, v starem delu mesta je nekaj znamenitosti. Drugače pa ni nič posebnega.
V katerem delu mesta živite?
V središču mesta.
Živim v stanovanju.
Vam je stanovanje uredil klub ali ste ga morali najti sami?
Vse v zvezi s tem je uredil klub. Na začetku sezone sem prišel in stanovanje me je že čakalo.
Je težko najti primerno stanovanje v Epinalu?
Mislim, da ni težko najti primernega stanovanja. Zdi se mi, da je ponudba kar zadovoljiva in da je v manjših blokih precej praznih stanovanj. Če bi kupoval stanovanje v Franciji, ne bi smelo biti težav.
Kako veliko je stanovanje in koliko znaša najemnina?
Najemnina v Epinalu je veliko nižja od najemnine v Ljubljani. Sicer zdaj ne vem natančno, koliko znaša za moje stanovanje, ampak ni tako visoka kot pri nas.
V Franciji sem že tretje leto in do zdaj na cesti sploh še nisem videl policista, ki bi ustavljal promet.
Je kateri od vaših soigralcev tudi vaš sosed?
V "mojem" bloku smo trije hokejisti.
Ali ostali sosedi vedo, da ste hokejist?
Da, vedo. Sploh zdaj, v času končnice, je bilo v mestu občutiti pravo norišnico. Mesto živi za hokej, saj je to edini šport v Epinalu, ki se igra na profesionalni ravni. Zato je bilo kar pestro.
Kako Francozi poznajo Slovenijo?
Uf, zelo slabo. Tudi v tem primeru je podobno kot pri jeziku. Francozi so v tem smislu precej posebni, po njihovem mišljenju so na prvem mestu oni, potem pa nihče drug. Kot športnike nas zelo spoštujejo, priznavajo nam, da smo športen narod. Ampak da bi kaj vedeli o Sloveniji, naši državi, to pa mislim, da ne. Rekel bi celo, da jih polovica sploh ne ve, na katerem delu Evrope smo.
Imate na voljo klubski avto?
Lani sem ga imel, letos pa imam svoj avto.
Kakšni vozniki so Francozi?
Zdijo se mi veliko bolj umirjeni kot Slovenci. Vsaj tako se mi zdi, čeprav mi drugi pravijo, da ni tako. Ampak sam z njimi nimam slabih izkušenj in bi se držal svojega prvotnega odgovora.
V Franciji sem že tretje leto in do zdaj na cesti sploh še nisem videl policista, ki bi ustavljal promet.
Kako pa je v Epinalu urejen javni prevoz?
Po mestu vozijo avtobusi.
Kakšen je vozni park v Franciji?
To je ena od stvari, ki so mi v Franciji zelo všeč. Avto in hiša nista dobrini, ki bi ju človek moral imeti, ker bi bil v nasprotnem primeru manjvreden. Vsaj sam imam tak občutek v Sloveniji, če nimaš dobrega avtomobila in če ne živiš v hiši, potem si manjvreden. V povprečju je v Franciji slabši vozni park kot v Sloveniji. Pa čeprav vsi vemo, da je v Franciji minimalna plača precej višja kot v Sloveniji. Ampak pri njih ni prioriteta avto, pomembno je, da gredo petkrat, šestkrat na teden v restavracijo in da gredo trikrat, štirikrat letno na dopust. Za to so se pripravljeni voziti v malo slabšem avtomobilu in živeti v stanovanju, ki ni tip top. (smeh) In ta njihova miselnost mi je zelo všeč.
Avto in hiša nista dobrini, ki bi ju človek moral imeti, ker bi bil v nasprotnem primeru manjvreden.
Koliko stane liter bencina?
Liter bencina stane 1,38 evra.
Kako so videti vaša gostovanja?
V končnici smo šli na vsa gostovanja dan pred tekmo. Zjutraj smo trenirali in se potem odpravili na pot. Zvečer smo bili v mestu, kjer se je igrala tekma, prespali v hotelu, zjutraj na dan tekme smo nato opravili še krajši trening. Po tekmi pa smo se z avtobusom odpravili proti domu.
Koliko pa je trajalo najdaljše potovanje?
Najdlje je trajalo deset ur, kar je sicer naporno, ampak ko se navadiš, ni večjih težav.
Katero je najtežje gostovanje, katera dvorana je najbolj vroča?
Veliko je takih, za nas so vroča prav vsa gostovanja. (smeh) Ampak mislim, da je prav naša dvorana najbolj vroča, naši navijači znajo pripraviti najbolj peklensko vzdušje. Sploh zdaj v finalu je bilo tako. Drugače pa je verjetno najbolj vroče gostovanje v Rouenu, kjer imajo tudi največjo dvorano.
Kako velika je vaša dvorana?
Naša dvorana sprejme okoli dva tisoč gledalcev, ampak v finalu so malo zvišali kapaciteto, ljudje so bili tudi na stopnicah, za bando in podobno, zato si je tekme lahko v živo ogledalo približno tri tisoč gledalcev.
V teh treh letih na srečo nisem imel nobene tovrstne izkušnje.
Se močno pozna gospodarska kriza? Je na ulicah dosti brezdomcev, beračev? Ali ljudje tarnajo, da nimajo denarja?
Tega ne opazim. Tudi z vidika tega, kar sem dejal prej, da gredo ljudje še vedno petkrat, šestkrat na teden v restavracijo. Ampak ko govorim s francoskimi soigralci, ti znajo povedati, da se tudi pri njih čuti, da ni vse tako rožnato.
Kaj počnete med treningi ali ko imate kakšen dan prosto?
Čim več prostega časa skušam preživeti z družino.
Mislim, da je prav naša dvorana najbolj vroča, naši navijači znajo pripraviti najbolj peklensko vzdušje.
Francozi so znani po odlični kulinariki, vam je všeč njihova hrana?
Moram reči, da mi je všeč. Sploh zdaj, ko so mi čedalje bolj všeč siri. Prej na to niti nisem bil pozoren. Kadar gremo kam jest, so na meniju vedno kakšni dobri siri, zato si privoščimo tudi kaj takega.
Ali obstaja kakšna francoska jed, ki vam je še posebej pri srcu?
Ne vem, Francozi pojedo veliko govejega mesa, steakov, to je všeč tudi meni.
Ste v trgovinah naleteli na kakšne slovenske izdelke?
Sicer ni naša, ampak v trgovini sem videl vegeto. To je bilo še najbližje naši stvari. (smeh)
Kakšna je razlika v cenah, če jih primerjamo z našimi trgovinami in restavracijami?
Cene v trgovinah so približno enake kot pri nas. Določene stvari stanejo toliko kot v Sloveniji, najdejo pa se tudi dražje in seveda cenejše stvari. Ampak v povprečju so vseeno mogoče malo višje kot pri nas, vendar ni bistvene razlike. Kar zadeva cene v restavracijah, so te v Franciji precej višje kot v Sloveniji.
Se družite tudi z ljudmi zunaj hokejskih krogov?
Ne, ampak predvsem zaradi tega, ker je jezikovna ovira prevelika za to.
Ste v Franciji spoznali kakšnega Slovenca?
Ne, to pa ne.
Če vas kdo iz Slovenije pride obiskat, kam ga peljete, kaj se splača ogledati v Epinalu?
Splača se ogledati stari del mesta, grad, česa več pa tu niti ni.
Ali berete francoske časopise?
Včasih prelistam L'Equipe, ampak bolj zato, da pogledam slike, kot da bi kaj prebral. (smeh)
Morda poslušate francosko glasbo?
Soigralci v slačilnici predvajajo francosko glasbo in nekatere pesmi so v redu.
Ali gledate televizijo, imate urejene tudi slovenske programe? So filmi sinhronizirani ali opremljeni s podnapisi?
Slovenske programe spremljam na spletu, drugače pa imam 240 francoskih, ampak jih je 239 v francoščini, zato jih ne spremljam. (smeh) Filme imajo sinhronizirane, v kinu pa imajo posebno predstavo v originalu in takrat je film opremljen s podnapisi.
Kako bi opisali Francoze?
Francozi so izredno ponosni na svojo državo, kulturo, to je pri njih najbolj očitno. Po mojih izkušnjah so odprti, pripravljeni pomagati, nobene slabe izkušnje nimam z njimi.
Kakšne pa so Francozinje?
Za to vprašanje pa nisem pravi naslov. (smeh)
Njihova miselnost se razlikuje od naše, prioritete so pri njih drugačne. Živijo življenje in znajo uživati, avto in hiša jim nista prioriteta, temveč si raje pogosto privoščijo obedovanje v restavraciji in gredo štirikrat letno na dopust.
Ali imajo Francozi kakšno navado, ki se nam zdi čudna?
Ne da bi se nam zdela čudna, ampak razlika med nami in njimi je, da oni zelo počasi jedo. Obrok pri njih traja tudi dve do tri ure, s predjedjo, kavico, sladico in še sirom na koncu.
Ste se na to navadili ali vam gre mogoče na živce?
Na začetku, ko še nisem razumel njihove kulture, mi to ni bilo všeč. Ko to razumeš in sprejmeš, je pa v redu.
Kaj vas je najbolj navdušilo v Franciji?
Mogoče ravno to, kar sem omenil prej, da se njihova miselnost razlikuje od naše in da so prioritete pri njih drugačne. Živijo življenje in znajo uživati, avto in hiša jim nista prioriteta, temveč si raje pogosto privoščijo obedovanje v restavraciji in gredo štirikrat letno na dopust.
Je kaj takega, kar vas tam moti ali bi spremenili?
Nekatere trgovine so med dvanajsto in drugo popoldan zaprte, to bi spremenil. (smeh) Takrat imajo čas za kosilo in v tem času so trgovine, banke, poštni uradi in podobne stvari zaprti. Razen velikih trgovin, ki so takrat odprte.
Najbolj čuden ali smešen dogodek, ki ste ga doživeli v Franciji?
Tu lahko povem malo bolj neprijetno izkušnjo. Februarja se nam je na gostovanju pet kilometrov pred ciljem pokvaril avtobus in smo se morali domov vrniti z avtobusom nasprotne ekipe. Noč smo tako preživeli v hotelu in se šele naslednje jutro vrnili domov.
Še kar nekaj časa nameravam igrati hokej. Na dolžino kariere seveda vpliva več dejavnikov, zato predvsem upam, da mi bo služilo zdravje. Saj veste, kako pravijo, če bo zdravje, bo vse.
Ste že razmišljali, kaj bi počeli po hokejski karieri?
Ne, po pravici povedano, o tem še nisem toliko razmišljal. Bi me pa veselilo delo z otroki, mogoče kaj v tej smeri.
Ste kdaj premišljevali o tem, da bi po končani karieri živeli v Franciji?
O tem sem razmišljal, ampak se ne vidim v tej zgodbi. V glavi imam, da v Franciji hodim v službo, ko je konec službe oziroma sezone, pa se vrnem v Slovenijo. Čeprav tu preživim dobršen del leta, še vedno tako razmišljam, da sem v Franciji v službi, doma pa v Sloveniji.
