NEJC PRAPROTNIK
rojen: 17. januar 1993
šport: nogomet
država: Škotska (Livingston)
klub: Livingston
Kako je sploh prišlo do tega, da ste se odločili kariero nadaljevati na Škotskem?
To je bilo lani, vse skupaj se je zgodilo precej na hitro, v klub pa sem prišel konec oktobra. Poznam človeka od tu, on me je vprašal, ali bi prišel, in odločil sem se sprejeti ponudbo.
Ste imeli v tistem času tudi druge ponudbe?
Situacija je bila takrat kar težka, saj sem imel še nekaj težav z Atalanto, katere član sem bil. Pogodbo smo prekinili šele konec avgusta, torej v času, ko so vse ekipe v glavnem že sestavljene, zato je bilo še toliko težje najti kaj primernega.
Kako ste se navadili na življenje na Škotskem?
Tukajšnje življenje je v redu, povsem evropsko, podobno našemu. Tudi hrana je dokaj podobna, a je dejstvo, da Škoti ne kuhajo tako okusno kot mi, vendar je še vedno v redu. (smeh) Kar zadeva vreme, je bolj ali manj ves čas deževno. Na začetku sem mislil, da se bo na to težko navaditi, ker sem navajen, da je pri nas več sonca. Vendar sem se sčasoma privadil in mi tudi to ne predstavlja prevelikega problema.
Škoti govorijo z zelo čudnim narečjem, ste imeli kaj težav z razumevanjem njihove angleščine?
Ko sem prišel, je bilo zelo težko, Škoti namreč veliko črk pojedo. (smeh) Zanimivo je, da znaš tisto angleščino, ki si se je naučil v šoli, potem pa prideš na Škotsko in se ti zgodi, da ne razumeš nič. (smeh) Kot neki nov jezik. Malo poslušaš, včasih se narediš, da razumeš, čeprav ti ni vse čisto jasno. Ampak se tudi tega navadiš.
Zanimivo je, da znaš tisto angleščino, ki si se je naučil v šoli, potem pa prideš na Škotsko in se ti zgodi, da ne razumeš nič. (smeh)
Ali zdaj tudi sami kakšno besedo poveste s škotskim naglasom?
Ne, ne, še vedno se držim svoje angleščine. (smeh)
Kakšno mesto je Livingston?
Livingston je manjše mesto, ki leži na tri četrtine poti od Glasgowa proti Edinburgu. Zanimiva je zgodba, kako je to mesto sploh nastalo. Tu je bila prej vas. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je dosti ljudi preselilo sem, ker je bilo življenje tu cenejše kot v večjih mestih, tako da se je vas začela širiti. Arhitekturno se Livingston razlikuje od Edinburga in Glasgowa, kjer se da videti tisto tipično škotsko arhitekturo. Tu je vse precej novejše.
V katerem delu mesta živite?
Livingston ni ravno velik, ne živim povsem v središču mesta, od njega sem oddaljen dobrih pet minut.
Živite v stanovanju ali v hiši?
Živim v stanovanjski hiši.
Ali vam je domovanje priskrbel klub ali ste ga našli sami?
Klub mi je uredil vse potrebno glede stanovanja.
Ste stanovanje dolgo iskali ali ste bili hitro zadovoljni s ponujenim?
S tem res nisem imel nobenih težav, ker je vse uredil klub.
Zdi se mi, da Slovenije ne poznajo prav dobro. Že ko se v klubu pogovarjamo o tem, nas vsi dajo nekam v bližino Rusije, nihče nas ne pozna. (smeh)
Je bilo stanovanje opremljeno?
Da, čeprav po navadi stanovanja tu niso opremljena in jih moraš opremiti sam. Nekateri igralci imajo s tem kar nekaj težav.
Kako veliko je stanovanje in koliko znaša najemnina?
V stanovanju so dve sobi, dnevna soba, kopalnica in kuhinja, mesečna najemnina zanj pa znaša nekje med petsto in šeststo funti (preračunano približno 700 evrov, op. p.). K temu je treba prišteti še davek do občine, ki znaša malo manj kot tisoč funtov (približno 1200 evrov, op. p.) na leto. Cene so nekoliko višje kot v Sloveniji.
Vam najemnino plačuje klub?
Da.
Je vaš sosed mogoče tudi kateri od vaših soigralcev?
Blizu mene živita dva angleška soigralca, s katerima se kar precej družim.
V kakšnih odnosih ste s sosedi in ali vedo, da ste nogometaš?
Sosedi vedo, da sem nogometaš, včasih me po kakšni tekmi tudi povprašajo, kako je bilo in podobno. Nič posebnega.
Ali vas ljudje v mestu prepoznajo?
Ne, to pa ne. Livingston ni velik klub in vsi pravijo, da je dobra stran tega, da te ljudje v mestu ne prepoznajo. Zaradi tega ni nobenega pritiska.
Ne vem, ali imajo kakšne posebne specialitete, večina ljudi se tu prehranjuje s hitro prehrano, predvsem jedo ribo s krompirjem.
Kljub temu pa je nogomet šport številka ena tudi v Livingstonu.
Da, kar zadeva nogomet, se na splošno vse vrti okoli Celtica in Rangersov v Glasgowu, v Edinburgu pa okoli Hiberniana in Heartsa. Srečo imamo, da bodo zadnji trije izmed naštetih klubov v tej sezoni igrali v drugi ligi skupaj z nami, kar pomeni, da se bo kakovost lige močno zvišala.
Imate na razpolago klubski avto?
Ni ravno klubski. Na Škotskem je namreč tako, da je več ljudi, ki imajo neke vrste direktorsko funkcijo in vlagajo v klub. Oni so potem tisti, ki poskrbijo za vse. Lahko rečem, da je Livingston odlično organiziran klub, čeprav igra v drugi ligi.
Kakšni vozniki so Škoti?
Škoti so zelo kulturni vozniki.
Ste imeli kaj težav z vožnjo po levi?
Nekaj težav je, ko prideš v križišče, vse je nasprotno od tistega, na kar si navajen. Vendar tovrstne težave trajajo nekaj dni, potem se človek navadi. Poleti, ko sem prišel domov v Slovenijo, sem se usedel v avto in se odpeljal po levi strani ceste. Čez nekaj časa mi je nasproti pripeljal drug avto, umaknil sem se in mislil, da je bil on kriv. (smeh)
V Livingstonu sta dva kluba, za katera bi lahko rekel, da predstavljata tukajšnje nočno življenje. Ljudje gredo raje v pube in tam preživljajo večere.
So vas že kdaj ustavili policisti?
Ne, za zdaj še ne. (smeh)
So kazni visoke?
Tega ne bi vedel, enkrat sem sicer dobil kazen za nepravilno parkiranje, ki je znašala dvajset funtov (25 evrov, op. p.).
Kakšen je vozni park na Škotskem?
Ne bi mogel reči, da se po cestah vozijo zelo dobri avtomobili. Opazil sem, da je veliko avtomobilov srednjega razreda in da ljudje tu veliko več kupujejo nove avtomobile kot pri nas. Mogoče zaradi višjega standarda.
Koliko stane liter bencina?
Liter bencina stane 1,3 funta (1,64 evra, op. p.), kar je malo več kot pri nas.
Kako Škoti poznajo Slovenijo?
Zdi se mi, da je ne poznajo prav dobro. Že ko se v klubu pogovarjamo o tem, nas vsi dajo nekam v bližino Rusije, nihče nas ne pozna. (smeh) Seveda obstajajo tudi ljudje, ki nas poznajo, so bolj geografsko razgledani, ampak na splošno nas ne poznajo.
Škotinje so podobne Angležinjam, ampak jih je včasih prav čudno poslušati zaradi njihovega naglasa. (smeh)
Ste se na Škotskem morda srečali s kriminalom? Ste morda doživeli kakšno neprijetno izkušnjo, ki ni povezana z nogometom?
Za zdaj še ne. Zdi se mi, da se tu zgodi več pretepov, bilo je tudi nekaj umorov, vendar ni tako grozno, kot se mogoče sprva sliši. (smeh)
Se močno pozna gospodarska kriza, je na ulici veliko brezdomcev, beračev?
Ne vem, kar precej ljudi vidiš, ki na cesti pijejo alkohol. V Glasgowu in Edinburgu je na ulici več brezdomcev.
Kako je s prehrano? Imate prek kluba obroke urejene v kakšni restavraciji ali morate za to poskrbeti sami?
Imel sem urejene obroke v neki italijanski restavraciji, a sem se odločil, da bom za hrano raje poskrbel sam.
Ali obstaja kakšna posebna škotska jed, ki vam je še posebej pri srcu?
Ne vem, ali imajo kakšne posebne specialitete, večina ljudi se tu prehranjuje s hitro prehrano, predvsem jedo ribo s krompirjem. Drugače pa po tekmi večkrat dobimo 'steak pie', neke vrste pito, v kateri je goveje meso, to mi je kar všeč.
Še najbolj sta me navdušili škotska arhitektura in tukajšnja narava.
Kakšen delovni čas imajo trgovine, je podoben kot pri nas?
Trgovska središča se odprejo ob devetih dopoldan in se zaprejo ob šestih popoldan. Pubi pa so odprti do desetih zvečer. Ob nedeljah so trgovine odprte do treh popoldan.
Ste morda v trgovinah naleteli na kakšne slovenske izdelke?
Ne, na slovenski izdelek še nisem naletel. Ko sem bil bolan, sem v lekarni kupil slano vodo za izpiranje in ta je bila slovenska.
Kakšne so cene v trgovinah, če jih primerjate s slovenskimi? Kaj pa restavracije?
V restavracijah so cene kar precej višje kot pri nas, pica na primer stane okoli 11 ali 12 funtov (približno 15 evrov, op. p.). Seveda se nekoliko razlikujejo od restavracije do restavracije. Kar zadeva trgovine, so cene že nominalno gledano nekoliko višje kot pri nas, potem pa je treba funte pretvoriti v evre in je razlika še nekoliko višja.
Če nekdo iz Slovenije pride k vam na obisk, kaj želijo najprej videti oziroma kaj jim najprej pokažete?
Če kdo pride na obisk, mu pokažem Edinburg in Glasgow. Po navadi pa so obiski navdušeni tudi nad tukajšnjo naravo. Poleti, ko je lepše vreme, je prav lepo, ker vse cveti. Vsem bi priporočil, da si to ogledajo. (smeh)
Kaj delate med treningi in kaj med prostim časom?
Zdaj smo imeli priprave in smo vsak dan trenirali dvakrat, tako da je bilo kar naporno. Drugače pa se večino časa družim s prijatelji, včasih mi odgovarja, da ostanem doma, v glavnem nič posebnega. (smeh)
Ali ste mogoče okusili nočno življenje v Livingstonu? Je mesto živahno ponoči?
V Livingstonu sta dva kluba, za katera bi lahko rekel, da predstavljata tukajšnje nočno življenje. Ljudje gredo raje v pube in tam preživljajo večere. Če gremo kdaj ven s prijatelji, gremo raje v Edinburg. Vendar pa nočni lokali niso odprti tako pozno v noč kot v Sloveniji, okoli tretje ure zjutraj je že vse zaprto.
Imate prijatelje tudi izven nogometnih krogov?
Imam jih kar nekaj, se mi zdi, da jih imam celo več kot v nogometu.
So to prav Škoti ali priseljenci?
V glavnem so Škoti in nekaj Angležev, je pa tudi nekaj priseljencev iz Italije in Nemčije, s katerimi se družim.
Ali na televiziji gledate škotske programe in ali morda lovite slovenske programe?
Na televiziji imam angleške programe, ampak v glavnem gledam šport. Zdaj so tu v ospredju igre Commonwealtha, ki so na neki način male olimpijske igre. Verjetno se bom odpravil v Glasgow in si kaj ogledal v živo.
Soigralci mi pravijo, da bo rezultat precej tesen, saj v grobem polovica Škotov podpira odcepitev in jo tudi glasno promovira, druga polovica pa ji nasprotuje.
Ali berete škotske časopise?
Včasih kupim kakšen športni časopis, ampak ne prav velikokrat, ker v glavnem vse dobim na spletu.
Morda poslušate škotsko glasbo?
Vsa britanska glasba si je precej podobna, tako da škotski izvajalci zvenijo tako kot angleški.
Kako bi opisali Škote?
Saj niti ne vem, kako naj jih opišem, težko je. Kot narod so kar razgledani, ponosni so na svojo zgodovino. Do tujcev so zelo prijazni, odprti, čeprav mislim, da so kar hladni. Na nogometnih tekmah se pokažejo v povsem drugi luči in znajo biti precej vročekrvni. (smeh)
Kakšne so pa Škotinje?
Škotinje so podobne Angležinjam, ampak jih je včasih prav čudno poslušati zaradi njihovega naglasa. (smeh)
Kaj vas je najbolj navdušilo na Škotskem?
Še najbolj sta me navdušili škotska arhitektura in tukajšnja narava.
Kaj vas najbolj moti oziroma kaj pogrešate?
Ne vem, nič posebnega me ne moti, morda bi izpostavil to, da so Škoti sicer organiziran narod, ampak je zunaj vseeno kar precej smeti.
Škoti so narod z bogato zgodovino, kateri je najbolj čuden običaj, ki ste ga tam spoznali?
Prijatelj se je poročil in so se vsi oblekli v tradicionalne noše. To mi je bilo zelo zanimivo. Vendar mladi tega ravno ne marajo. Po mestu pa je mogoče videti glasbenike, ki se z igranjem na dude predstavljajo turistom.
Se veliko govori o referendumu, na katerem bodo Škoti glasovali o svoji odcepitvi?
Soigralci mi pravijo, da bo rezultat precej tesen, saj v grobem polovica Škotov podpira odcepitev in jo tudi glasno promovira, druga polovica pa ji nasprotuje. Boji se namreč, da bi Škotska izgubila ugodnosti, ki jih je deležna pod Veliko Britanijo. Včasih tudi sam dobim pošto, v kateri so navedeni razlogi v korist ene ali druge odločitve. So pa nekateri ljudje glede tega kar zagreti. (smeh)
Bi po končani karieri morda živeli na Škotskem?
Ne, tega pa ne bi mogel, delno že zaradi vremena. Bliže mi je naš slog življenja. Tudi poleti, ko pridem domov, sem vesel, da sem doma in se veselim vseh stvari, na katere sem navajen.
