Sani Bečirović: Boli me, da je tako, a vlak evrolige je v Ljubljani že odpeljal Plus

Nedavno ste bili eden od povabljencev na poslovilni tekmi Gorana Dragića. Gotovo je bila za vas velika čast, da ste bili v izbrani družbi, ki jo je Dragić povabil, mar ne?
Prav gotovo. Za vse nas je bilo deliti parket z aktualnimi zvezdniki svetovnega formata velika čast. To je bil še en dokaz več o Gogijevem karakterju: ve, kdo mu je v določenm trenutku kariere pomagal, da je postal to, kar je danes. Vsa čast mu za to. Za vse nas, ki morda nismo bili na tej ravni, je bila to neka češnja na torti, da smo lahko bili zraven.

Veliko sodelujočih je bilo iz lige NBA. Ste ob vseh zvezdnikih, ki so se zbrali, v kakšnem trenutku pomislili, kako bi bilo, če vaše kariere ne bi prekinila težka poškodba in bi lahko nemoteno igrali? Potem bi bili tudi vi zdaj najbrž nekdanji igralec lige NBA, tudi vi bi se najbrž osebno poznali s kom od njih ...
Sigurno. Brez lažne skromnosti lahko rečem, da je temu tako. Vsi fantje moje generacije, ki so bili takrat talentirani, so uspeli, sam pa sem bil MVP kadetskega, mladinskega prvenstva in prvenstva do 20 let ...

... Torej najboljši med najboljšimi ...
Najboljši so bili Parker, Kirilenko, Navarro, Raul Lopez, Diamantidis, Focis in tako dalje. Vsi so naredili izjemne kariere. Verjetno bi potem pri meni na vrsto prišlo tudi igranje v ligi NBA. Pozneje sem tudi imel ponudbe od tam, a žal ni bil pravi čas, saj sem ravno takrat imel močno pogodbo s Panathinaikosom, s katerim smo osvojili trojno krono. Rodil se mi je tudi sin in nisem bil pripravljen na novo avanturo ter oditi v ZDA in vse začeti znova. Takrat tudi niso bili taki časi kot danes, ko je Evropejcem res nekaj lažje.

Bili ste pobudnik turnirja v Tivoliju, na katerem bodo ob zmajih nastopile tri evroligaške ekipe. Malo bo spet zadišalo po evroligi, a zdi se, da je vlak evrolige v Ljubljani že odpeljal za vedno ...
Težko drugače kot zelo direktno odgovorim na to: po letu dni delovanja v evroligi, v prvaku evrolige, lahko rečem, da je odgovor pritrdilen. Evroliga in klubi v njej so deset svetlobnih let pred nami. Ne njihov in ne interes Olimpije ni, da pride v evroligo in je v njej zgolj zato, da nastopa. Dober primer je Gran Canaria iz lanskega leta, ko se je odpovedala igranju v evroligi, ker se je enostavno treba zavedati realnega stanja. V kolikor nisi konkurenčen, nima smisla siliti na to raven. Boli me, tudi sam pri sebi imam grenak priokus, saj je bila ideja celotnega projekta Cedevite Olimpije igranje v evroligi. Prisotna je bila velika želja, realno stanje in slika pa sta povsem drugačna.

So razlog samo finance ali še kaj drugega?