V Phonixu ste bili nezadovoljni, zato ste zahtevali menjavo. Je bilo res tako nevzdržno?
Dan pred odločitvijo o selitvi v Miami sem se usedel s trenerjem in generalnim direktorjem ter jima povedal, da ne zdržim več in da želim oditi. V klubu so mi namreč že nekaj časa dajali prazne obljube. Pravzaprav sem imel edino slabo izkušnjo z generalnim direktorjem Ryanom McDonoughom. Moj odnos z lastnikom Robertom Sarverjem je bil zgleden. Na koncu sem mu povedal svoje stališče, zahvalil sem se mu za vse in mu dejal, da mu pravzaprav želim pomagati. Na koncu sezone tako ali tako ne bi podaljšal pogodbe s Phoenixom, zato sem mu svetoval, naj me zamenja zdaj, ko lahko nekaj dobi v zameno. Rekel sem mu, da si želim v Miami, in na koncu je prav on poskrbel, da so me res poslali tja. Hvaležen sem mu, da je upošteval mojo željo. Ne želim pa več pogrevati dogajanja v ozadju, saj sem to zgodbo zaključil, kar sem tudi povedal v ZDA. Če želijo napovedati vojno in streljati po medijih, kar naj, vendar se jaz tega ne grem.
Zagotovili so mi, da se moj status naj ne bi spremenil. Res sem imel enako minutažo, vendar sem večino časa igral na dvojki, kar pa je pomenilo, da sem v obrambi pokrival tudi krilne igralce, ki so višji od mene.
Kaj vas je najbolj motilo?
Pred sezono so me poklicali iz Phoenixa in mi povedali, da je v klub prišel Isaiah Thomas. Zagotovili so mi, da se moj status naj ne bi spremenil. Res sem imel enako minutažo, vendar sem večino časa igral na dvojki, kar pa je pomenilo, da sem v obrambi pokrival tudi krilne igralce, ki so višji od mene. Dejal sem jim, da mi ni všeč, da moram – glede na prejšnjo sezono, ko sem bil izbran v tretjo ekipo lige – zdaj igrati na drugem igralnem položaju, da moram kriti igralce, ki so višji od mene, in igrati stran od žoge, kar ni moja igra. Pomirili so me, češ, 'ne skrbi, gledamo dolgoročno, Thomasa bomo tako ali tako vključili v menjavo, da bi dobili še kakšnega boljšega igralca'. Ker se je to vleklo štiri ali pet mesecev, sem rekel agentu, da se delajo norca iz mene. Imel sem dovolj in zahteval menjavo.
Ste v tistih dneh občutili večji medijski pritisk?
Na to sem že navajen. Medijev niti nisem spremljal, saj ti te stvari zameglijo pogled. Kolikor sem uspel ujeti po televiziji, je bilo vse bolj ali manj prikazano pozitivno. V glavnem so se vsi čudili, kaj Phoenix počne. No, ko sem v javnosti povedal, da je odhod moja želja, so to odločitev vsi spoštovali.
So vam novinarji kdaj prišli do živega?
Nikoli se nisem izogibal novinarjev. V ZDA je sploh tako, da lahko zavrneš vprašanje, na katerega ne želiš odgovoriti. S tem ni nobenih težav, novinar ti enostavno postavi naslednje vprašanje. Ko sem prestopil v Miami, denimo, nisem želel govoriti o Phoenixu, da ne bi koga užalil.
Zakaj ste izbrali ravno Miami?
To je klub, ki je zelo dobro organiziran in ima vselej najvišje cilje. Gledal sem tudi na sestavo ekipe, vendar sem šele po sklenjenem poslu izvedel, da je Chris Bosh zaradi poškodbe izgubljen do konca sezone, kar je seveda zmanjšalo naše možnosti. Vseeno sem vesel, da sem bil del te ekipe.
Glede na to, da je bil vaš brat Zoran z vami že v Phoenixu, potem je bil skupaj z vami poslan v Miami, je njegova usoda v ligi NBA odvisna od vaše izbire kluba? Je bil vključen v vaš dogovor?
Ne, ni bil vključen v moj dogovor. V Phoenixu so se sami odločili, da naju oba pošljejo v Miami, torej v paketu. Vedeli so, da Zoran ne bi bil najbolj zadovoljen, če bi odšel le jaz. Tam ni dobil prave priložnosti. Takšna odločitev je bila nekaj normalnega, saj v ZDA vse dobro premislijo. Mislili so si, da bi lahko po mojem odhodu Zoran delal težave. Kar pa zadeva naslednjo sezono, je tako, da ima Zoran še veljavno pogodbo z Miamijem. Kot vem, ga bodo obdržali, saj so z njegovim delom zelo zadovoljni. Predvsem je ugajal na zadnji tekmi, po kateri mi je trener začudeno dejal, češ da ni vedel, da Zoran tako dobro igra.
Ste se brez težav prilagodili na sistem igre v Miamiju?
Edina težava je bil hiter prehod, tako se moraš hitro naučiti akcije. Soigralci so mi zelo veliko pomagali, trener pa je celo poenostavil taktiko, tako da smo skozi celotno tekmo igrali le tri akcije.
Kako ste se počutili, ko so se oni prilagajali vam?
Več tekem, kot jih imaš za seboj, bolj te spoštujejo in na koncu tudi bolj cenijo tvoje mišljenje. Navsezadnje te trener vpraša, kaj bi bilo bolje za ekipo in za tebe. V Evropi je glede tega strožje, gre za sistem hierarhije, v ligi NBA pa je bolj sproščeno. Tam se zavedajo, da košarko igrajo igralci, in ne trenerji.
V kakšnem vzdušju ste se poslovili od vodilnih ljudi v Miamiju?
Sestanek ob koncu sezone je bil zelo pozitiven. Pogovarjal sem se s trenerjem Erikom Spoelstro in generalnim direktorjem Patom Rileyjem. V Miamiju mi je zelo všeč, to velja tako za klub kot tudi za mesto. Po drugi strani sem prosti igralec, zato bom izkoristil vse možnosti, ki jih imam. Dal bom vse karte na mizo, potem pa se bom skupaj z družino in agentom odločil. Miami ima prednost, saj mi lahko ponudi petletno pogodbo, kar je velik plus. Moram počakati do 1. julija, ko se odpre tržnica, takrat se bom namreč lahko pogovarjal s klubi.
Res sem bolj utrujen, predvsem psihično. Menjava in negotovost, v katerem klubu bom pristal, sta mi vzeli kar nekaj energije. Treba je vedeti, da je imel Phoenix vse vajeti v svojih rokah, tako da bi me lahko poslal kamorkoli.
Kaj bi se moralo zgoditi, da bi odšli iz Miamija in izbrali drug klub?
Vse je odvisno od pogojev, torej od pogodbe. Ne mislim samo na denar, ampak bi rad čim daljšo pogodbo. Ponudba bi bila lahko denimo 3 + 2 z opcijo kluba, kar je pravzaprav samo triletna pogodba. Moj cilj je podpisati za daljši čas, saj nisem več v rosnih letih. Imam 29 let in nimam več svežine kot nekoč. To je ena glavnih točk. Zanima me tudi cilj ekipe, saj ne bi šel v ekipo, ki se še gradi in še nima možnosti za uvrstitev na najvišja mesta. Želim priti v že sestavljeno ekipo, ki odkrito želi šampionski prstan.
Torej sta resna kandidata tudi Los Angeles Lakers in New York Knicks, ki sta vas želela že februarja?
Prav vse možnosti so odprte, saj je povpraševanja veliko. To bo najpomembnejši korak v moji karieri. Miami je zelo mamljiv, saj bo imel v prihodnosti veliko možnosti za končnico in tudi za naslov prvaka, obenem je edini, ki mi lahko ponudi petletno pogodbo. Vendar se lahko na tržnici zgodi karkoli, tu so še Lakersi, New York, Indiana ... Marsikateri klub lahko pripelje nove igralce, postane konkurenčen in stvari se lahko obrnejo čez noč.
Kakšni so vaši občutki ob misli na možnost podpisa maksimalne pogodbe?
Počutim se olajšano. Že s to pogodbo, ki sem jo imel do zdaj, sem bil zadovoljen. Moja družina je preskrbljena. Vendar je v ligi NBA tako, da te bolj cenijo, če imaš višjo pogodbo. Omenjajo se res visoke številke. Vem, kakšna je moja tržna vrednost. Moja prednost je, ker sem prost igralec, zato klubi višajo ponudbe. Nedvomno sem vesel, da sem vse to dosegel v ligi NBA. Cena, ki jo imam, dokazuje, koliko sem vreden. Želim spet v končnico, želim se boriti za prstan in želim zaigrati na all-stars tekmi.
Kako bi med seboj primerjali tri klube, za katere ste do zdaj igrali v ligi NBA: Phoenix, Houston in Miami?
V Houstonu sem bil le eno leto, vendar slišim, da so veliko vložili v prenovo garderob, skratka, skrbijo za počutje igralcev. V Miamiju je vse na visoki ravni, takšni, ki je primerna za prvake. Na voljo imaš vse, od kuharja do svojega trenerja za fitnes. Dobiš natančen program vadbe, potem pa ti trener sledi kot senca. Nič ni prepuščeno naključju. Tudi na treningu je vse bolj poostreno, po dvorani so nameščene kamere, tako da te lahko Riley opazuje na vsakem koraku. Vse skupaj je bolj organizirano in vse strukture v klubu so močno povezane. V Phoenixu te povezanosti nisem občutil in ravno to je tisto, kar te na koncu lahko pripelje do šampionskega prstana.
Kdo bo prvak lige NBA?
Ne vem, to je težko vprašanje. Golden State ima veliko možnosti, tudi Los Angeles Clippersi so blizu. Menim, da bo v finalu še Cleveland.
Ste veseli, da ste spet doma?
Po vsaki dolgi sezoni komaj čakam, da se vrnem domov. Letos je bilo zaradi menjave kluba to še toliko bolj izrazito, saj z družino v Miamiju še nimamo stanovanja ali hiše, zato smo hitro zapustili hotel. Vedno se je lepo vrniti domov.
Ste zdravi?
Z gležnjem je na srečo vse v redu. V zaključku sezone sem imel sicer nekaj težav s hrbtom in ramo, vendar gotovo ne bo večjih težav. Zanimivo je, da sta se obe poškodbi zgodili na izjemno grobi tekmi s Phoenixom. Zdravniki so me dobro pokrpali, vendar moram delati na hrbtu, da v prihodnje ne bi bilo kaj narobe. Rama na drugi strani zahteva le počitek, saj imam nategnjeno vez.
V kolikšni meri ste uspeli ohranjati vez s slovensko košarko?
Z Jako Blažičem in Edom Murićem se največkrat slišim prek skypa. Spremljam evroligo, slovensko ligo pa manj. No, nisem spregledal velikega presenečenja v dvoboju Olimpije in Heliosa, vendar tudi to se dogaja. V košarki se pač dogajajo presenečenja.
Se boste poleti odzvali klicu domovine in spet oblekli dres slovenske reprezentance?
O tem še ne želim govoriti. Počakal bom, da se v Slovenijo vrne selektor Jure Zdovc, in po pogovoru z njim bom sporočil končno odločitev.
V Houstonu sem bil le eno leto, vendar slišim, da so veliko vložili v prenovo garderob, skratka, skrbijo za počutje igralcev. V Miamiju je vse na visoki ravni, takšni, ki je primerna za prvake. Na voljo imaš vse, od kuharja do svojega trenerja za fitnes. Dobiš natančen program vadbe, potem pa ti trener sledi kot senca. Nič ni prepuščeno naključju.
Ste letos bolj utrujeni glede na menjavo kluba in naraščaj v družini?
Res sem bolj utrujen, predvsem psihično. Menjava in negotovost, v katerem klubu bom pristal, sta mi vzeli kar nekaj energije. Treba je vedeti, da je imel Phoenix vse vajeti v svojih rokah, tako da bi me lahko poslal kamorkoli.
Zdaj greste na dopust, potem pa vas čaka kamp za mlade igralce.
Od 25. junija do 1. julija bomo spet na Rogli, tokrat bo otrok in tudi trenerjev več kot lani.
Pripravljate tudi biografijo.
Prvi del izide to poletje, v knjigi pa bo opisano vse življenje od osnovnošolskih dni do letošnje sezone. To je naslednja stopnička v moji karieri. Tako bodo lahko mladi košarkarji izvedeli več o meni, kar jim bo morda pomagalo pri njihovih karierah oziroma pri odločitvah, katero pot izbrati.