Manjkajoči deli v Zdovčevem mozaiku

Konec tega meseca bosta selektorja reprezentance A in B, Jure Zdovc in Rado Trifunović, objavila seznam 35 kandidatov, ki bodo razdeljeni na obe selekciji. Ducat izbrancev bo 5. septembra zvečer na zagrebškem parketu.

Čeprav je nekaj koščkov že odkritih, je Zdovčev mozaik za zdaj še dobro varovana skrivnost. Negotovost je še toliko večja, ker je nujna menjava generacije že lani (ali celo kakšno leto prej) močno posegla v slovensko izbrano vrsto. Uradno peta ekipa na stari celini in sedma na svetu je kajpak še vedno spoštovana košarkarska sila, ki ima svoje mesto vsaj v širšem krogu kandidatov za kolajne.

Od tu naprej pa je marsikaj odvisno od trenutne pripravljenosti, sreče in kvalitete najboljših posameznikov. Presežek v tem pogledu je bil do zdaj predvsem Goran Dragić, ki je bil na zadnjih štirih velikih tekmovanjih na trenutke preveč osamljen in za še boljši rezultat (beri: kolajno) ni uspel sam povleči voza navkreber.

KDO BO DIRIGENT? 
In kakšna bi bila videti slovenska reprezentanca brez zvezdnika lige NBA? Morda bomo odgovor na to vprašanje izvedeli že to poletje, saj je nazadnje član Miamija, s katerim se mu ni uspelo uvrstiti v končnico, ameriškim novinarjem glede preživljanja poletja dajal (z)mešane namige.

Nemara bo v tem pogledu bolj konkreten na današnjem druženju s slovensko sedmo silo ali pa si bo vzel še več časa za premislek, predvsem pa se predal oddihu. Če je skrbno pripravljena akcija selektorja, ki je vzpostavil kontakt z Benom Udrihom in mu prek uradnega kanala KZS tudi poslal okviren načrt priprav, naznanila, da se bo starejši od bratov Dragić to poletje odpočil od košarke in svoj čas posvetil družini, ki je v pričakovanju novega člana, potem lahko le upamo, da se bo organizator igre Memphisa tokrat res odzval na vabilo.

Jasno je, da tako upajo predvsem tisti, ki hitreje pozabijo in stvari – tudi ali predvsem manj všečne –, ki so se zgodile, lahko pustijo za seboj in gledajo le v prihodnost. Številne Benove košarice slovenskemu dresu niso ostale neopažene in bodo brez dvoma prisotne tudi v primeru igralčevega kesanja in prihoda na letošnje priprave, vendar, strogo košarkarsko gledano, je lahko košarkar, ki se v teh dneh s svojim klubom poteguje za uvrstitev v finale Zahoda v ligi NBA, rešitelj za slovensko igro na letošnjem evropskem prvenstvu.

Kdo bo sicer v Zagrebu in upamo ter verjamemo tudi pozneje na zaključku v Lillu vihtel dirigentsko palico v slovenski ekipi? Pred dvema letoma sta Goranu pomagala veteran Jaka Lakovič, ki je medtem reprezentanci že pomahal v slovo, in Nebojša Joksimović, na lanskem svetovnem prvenstvu pa Jaka Klobučar in mladi Aleksej Nikolić.

Brez obeh igralcev iz lige NBA bi bila slovenska izbrana vrsta pred težko preizkušnjo, saj bi se moral Zdovc zateči k rezervnemu načrtu, v katerem bi verjetno prej omenjena Nikolić in Klobučar tvorila udarni dvojec organizatorjev igre, v konkurenci za nastop na prvenstvu pa bi lahko bili še Olimpijin Luka Rupnik, Krkin Matej Rojc, morda celo Boban Tomić (letos v dresu Grosbasketa 14,6 točke in 5,9 podaje), Jan Močnik (Helios Suns) ali Danijel Vujasinović, ki v solidni drugi španski ligi igra za Coruno.

Eden bolj nadarjenih slovenskih organizatorjev igre Matic Rebec žal še vedno okreva po operaciji kolena. Lahko pa se na potencialne težave požvižgamo in za trenutek pomislimo na popolnoma drugačen in roko na srce manj verjeten scenarij, po katerem bi v slovenski peterki skupaj zaigrala Goran in Beno in tako tvorila enega boljših branilskih dvojcev na prvenstvu.

Na položajih visokega branilca in nizkega krila bo imel Zdovc manj težav, to je jasno. Zoran Dragić, Domen Lorbek, Jaka Blažič, Klemen Prepelič in Edo Murić bodo – eni bolj, drugi manj – znali odgovoriti na Zdovčeve zahteve. Zoran po manj uspešni sezoni v ligi NBA, ko ni dobil dovolj priložnosti za igro, kipi od energije, zato kljub pričakovanju naraščaja bržčas ne razmišlja o prostem poletju.

Več pomislekov ima Jaka, ki je s Crveno zvezdo postal prvak lige ABA, z Zdovcem pa lani poleti ni uspel najti skupnega jezika. Igral je manj kot pri Božidarju Maljkoviću. Med tistimi, ki se utegnejo znajti med kandidati, so verjetno zmaja Blaž Mahkovic in Gregor Hrovat in Miha ter Luka Lapornik, morda tudi Mitja Nikolić, ki je bil že lani na širšem seznamu.

SE VRAČA MIRZA BEGIĆ?
Več nejasnosti je na položajih štiri in pet, ki sta že nekaj let šibka točka Slovencev. Včasih ni bilo tako, vendar danes žal ni veliko kvalitetnih naslednikov Raša Nesterovića, Primoža Brezca, Matjaža Smodiša, Boštjana Nachbarja in Erazma Lorbka, ki zaradi dolgotrajnega okrevanja po poškodbi še vedno ni v resnih načrtih za nastop na velikem tekmovanju.

Pod obročem naj bi slovenske barve spet branil neustrašni borec Gašper Vidmar, ki bo po nadvse solidni sezoni pri turški Darussafaki polno motiviran in verjetno tudi dobro pripravljen. Pri izboru naturaliziranega igralca se med Mirzo Begićem in Alenom Omićem tehtnica seveda nagiba k prvemu, ki ima več izkušenj.

Na pripravah se bo skoraj gotovo pojavil tudi Uroš Slokar, ki bi se z letošnjim nastopom po številu udeležb v reprezentanci (10) izenačil z Lakovičem. V naboru visokih igralcev bi si želeli tudi Jureta Balažića, ki je kot vino in v poznih letih verjetno igra najboljšo košarko v svojem življenju, vendar je član Istanbula BB letošnji nastop v izbrani vrsti postavil pod vprašaj.

Kot je dejal, danes ne bi igral na tako visoki ravni, če ne bi imel v večjem delu kariere prostih poletij – vse do predlani, ko je pri triintridesetih pod državno zastavo debitiral na domačem EuroBasketu.. Med kandidati je seveda tudi Miha Zupan, verjetno sta med njimi še Matej Krušič in Tomaž Bolčina, ki bosta vsaj pomagala v procesu vadbe in se – tako kot pred enim letom – skušala izkazati, morda bo Zdovc ponudil priložnost celo Saši Zagorcu, ki je pri 31 letih v dresu Zlatoroga z 19 točkami na tekmo najboljši strelec Lige Telemach.

ZAKAJ PA NE LUKA DONČIĆ?
Slovenski bazen s kvalitetnimi košarkarji je majhen, v primerjavi s konkurenčnimi reprezentancami je pravzaprav izjemno majhen, zato slovenski stroki po menjavi generacije, ki se ne bo kar tako ponavljala, ne preostane drugega kot potrpežljivo delo in gradnja nove ekipe. Prihodnost vendarle ni črna, nikakor. Če ne bo neprijetnih presenečenj, bo slovenska košarka kmalu – tudi v članski vrsti – svetu predstavila dragulj z imenom Luka Dončić, ki že igra za prvo ekipo madridskega Reala in velja za enega najbolj nadarjenih košarkarjev v Evropi.

Šestnajstletni Ljubljančan naj bi letos poleti zaigral za eno od mlajših reprezentanc, ker pa je za vsaj dva razreda boljši košarkar od vrstnikov, bi bilo nemara dobrodošlo, če bi Zdovc fanta nagradil s povabilom na priprave članske selekcije. Če so ga v družbo starejših povabili v kraljevem klubu, zakaj ga ne bi še v domovini. Na evropskem prvenstvu bi takšna zgodba brez dvoma odmevala.