Tudi njega je, tako kot Luko Dončića, Alena Omića, njune soigralce in strokovni štab ter celotno Slovenijo bolel način, na katerega je izpadla Slovenija. Seveda so bili za to krivi Nemci, ki so zadevali ključne mete, in Slovenci, ki jih niso, ampak krivi so bili tudi sodniki. »Iskreno mislim, da smo bili boljši nasprotnik na terenu, imeli zelo, zelo dobre trenutke. Ampak nismo uspeli prelomiti. Na strani Nemčije je bilo ogromno nekih drugih faktorjev. To nam je vzelo moment. Četrto četrtino smo morali začeti brez Luke, ki vemo, koliko pomeni tej ekipi. Ampak preponosen sem na te fante, tudi ostale, ki danes niso bili tukaj. Verjamem, da smo zgradili nekaj za prihodnost, mnogim, ki niso verjeli v nas, zaprli usta. Ampak ostaja grenak priokus. Ni bilo v naši moči, da bi se borili za to, kar si zaslužimo,« je jezik (s)tekel Klemnu Prepeliču.
Ko ga je sedma sila pobarala, s čim so Sekulićevi možje zaprli usta kritikom, je odgovoril konkretno: »Z zelo, zelo borbeno in kakovostno igro. Z izjemno obrambo. Ampak Nemcem so kar dajali proste mete. Bili so momenti; jaz sem imel dve, Luka tri odprte trojke, na -2 smo imeli dva šuta, da bi preobrnili tekmo, ampak enostavno ni šlo notri. Domov gremo z dvignjenimi glavami, ker smo zgradili to, kar smo. Prihodnost naše košarke je svetla.«
Pred EuroBasketom toliko optimizma okrog slovenske reprezentance ni bili čutiti. Marsikdo na sončni strani Alp ni verjel, da se lahko Slovenci kosajo z najboljšimi v Evropi. »Ni nas bolelo. Jaz sem dovolj star. Verjamem, da nekateri igralci v naši ekipi niso na nivoju, na katerem bi morali biti, ampak vsak dan jih vidim, kako gradijo svoje kariere. Ponosen sem, da sem Slovenec in da vedno znova lahko damo vsaj kanček upanja v tem žalostnem svetu našim navijačem. Zelo malo je manjkalo, na žalost, da bi premagali svetovne prvake. Glave so vroče, žalostne, ampak gremo naprej,« se je proti prihodnosti ozrl Prepelič, pa za hip še ošvrknil najbližjo preteklost. Ki je žal povezana s kriterijem sodnikov na tekmi za polfinale evropskega prvenstva.
»Prejeli smo ogromno udarcev, veliko je bilo porivanja, česar pa nam niso dovolili. Ne spomnim se, da bi ena od ekip na tako izenačeni tekmi vrgla 13 prostih metov iz tako neizdelanih situacij. Težko je. Bili smo daleč najbolje pripravljena ekipa, mogoče nam je primanjkovalo individualne kakovosti, ne pa borbe in želje. Nihče nam ne more nič zameriti, nihče ne zgreši nalašč, nihče ne naredi prekrška, da bi škodoval ekipi. Vsaka odločitev je za dobro ekipe,« je poudaril Klemen Prepelič in zaključil s sporočilom (o) svojemu nekdanjemu kapetanu, enemu od simbolov te reprezentance Edu Muriću, za katerega je bila to morda zadnja tekma v dresu z državnim grbom.
No, Prepelič upa, da ne bo tako … »Vsa čast, najprej za izkazano pripadnost državi. To so zelo težki trenutki. Edo si zasluži vso spoštovanje in vse pohvale za vse, kar je naredil za reprezentanco. Vsi upamo, da bo z nami tudi v bodoče. On je prvi igralec s 100 odigranimi tekmami, to je spektakularno, sploh v svetu, ko je košarka tako izenačena in je vsaka uvrstitev na veliko tekmovanje zelo težko prigarana. Poglejte Finsko, ima Markkanena in igra polfinale. Vsa čast Edu in samo upamo lahko, da to ni bila njegova zadnja tekma.«
