Ekipa
© 2026 Salomon d.o.o. Vse pravice pridržane
Primož Salmič
Primož Salmič
03. 09. 2024 · 15:30
Deli članek:

Obeti za slovensko košarko: kaj za prihodnost pomeni učinek mladih na EP to poletje Plus

alesfevzer.com
Reprezentanti do 20 let so domov prinesli srebrne kolajne.

Reprezentančno poletje je mimo, za Slovenijo je bilo v mlajših kategorijah spet uspešno. Pravzaprav zelo uspešno, saj je vseh šest ekip igralo v diviziji A, nobena ni izpadla, dve fantovski pa sta osvojili kolajno.

Začnimo pri največjih uspehih: ekipa do 20 let se je s Poljske vrnila s srebrno kolajno. Reprezentanca, ki jo je vodil Peter Markovinovič, je od sedmih izgubila le eno tekmo, finale s Francozi. Vemo, kako je bilo: v 37. minuti je vodila za osem točk, a ni zdržala. Na koncu je imela še met za zmago, pa se ni izšlo, Francija je zmagala z 82:78. Bilo je nekaj razočaranja za izgubljeno priložnostjo, a po nekaj dneh je najbrž ostalo samo še zadovoljstvo. Urban Klavžar, ki je bil najboljši posameznik v slovenski vrsti, je bil v prvi peterki prvenstva.

Slovenija med štirimi najboljšimi
Na šestih prvenstvih mlajših kategorij je bilo skupno na voljo 18 kolajn. Osvojilo jih je osem držav, od Slovenije so uspešnejše samo tri. Na prvem mestu je Francija s petimi (štiri zlate in bronasta), Španija ima štiri (tri srebrne in bronasta), Srbija pa tri (srebrna in dve bronasti). To so tudi edine štiri države z vsaj dvema kolajnama, vse ostale imajo po eno.

Reprezentanca do 18 let je domov prišla z bronom. Tako kot njihovi dve leti starejši kolegi so bili tudi varovanci Danijela Radosavljevića poraženi le na eni od sedmih tekem. V polfinalu jih je premagala Nemčija, ki je nato postala prvak, za bron so s 84:70 premagali Izrael.

##PAIDBREAK##

Vit Hrabar je bil odličen na tej tekmi, Urban Kroflič pa na celem prvenstvu. V slovenski reprezentanci je bil najboljši strelec, skakalec in podajalec, ni čudno, da je bil izbran v najboljšo peterko turnirja.
Tretja fantovska ekipa, tista do 16 let, se je domov vrnila z 12. mestom. 'Pogorela' je v prvi izločilni tekmi, v osmini finala jo je nadigrala Italija, a nato ni bilo težav z obstankom, čeprav je motivacija padla.

Dekleta tokrat brez kolajne
Pri dekletih letos po lanski zlati kolajni v kategoriji do 18 let ni bilo mesta med prvo trojico. Kar nekaj lanskih prvakinj je bilo v ekipi do 20 let, ki je pristala tik za prvo četverico. Usoden je bil poraz v četrtfinalu z Nemkami, slabih 15 minut, ki so odnesle boj za kolajno. Lea Bartelme je bila najboljša strelka in podajalka ter druga skakalka v reprezentanci.
V kategoriji do 18 let so dekleta izgubila na prvih štirih tekmah, treh v skupini in tisti v osmini finala, kar je pomenilo, da jih čaka boj za obstanek. Ključno peto tekmo so dobile, s slavjem nad Poljsko so bile skrbi glede obstanka mimo in sledili sta še dve zmagi.
Zadnja so bila na delu dekleta do 16 let, ki so prvenstvo končale na šestem mestu. V spominu bo ostala dramatična tekma osmine finala s Srbkinjami, ko so od zmage prišle na rob poraza, v zadnjih sekundah pa spet obrnile tekmo v svojo korist.

Nekoč očetje, zdaj hčere
V dekliški reprezentanci do 16 ur sta bila dva zanimiva priimka. V njej sta bili tudi Ela Modrić in Tara Nachbar. Zveni znano, mar ne? Tara je hči Boštjana Nachbarja, nekdanjega odličnega slovenskega reprezentanta, ki ni skrival ponosa ob tem, da zdaj dres izbrane vste nosi že tudi njegova hči. 'Eden mojih najbolj ponosnih trenutkov - najina hčerka nosi slovensko zastavo na ramenih in zastopa slovensko reprezentanco na Eurobasketu do 16 let. Imaš to, Tara!,' je pred začetkom prvenstva na družbenem omrežju zapisal direktor sindikata evroligaških igralcev. Ela Modrić je hči Stipeta Modrića (in Sanje Modrić), nekdanjega igralca Olimpije, zdaj trenerja Ilirije.

Dobri nastavki
Za večino ekip je bilo poletje torej zelo uspešno, pomembno je, da so vse reprezentance ohranile status med elito. To ni samoumevno, v mlajših kategorijah je kakovostni vrh še širši kot pri člani(ca)h, predvsem pa se stvari iz leta v leto lahko korenito spremenijo, ena malo slabša generacija in hitro si lahko razred nižje. Z dosežki vseh ekip se je Slovenija utrdila kot ena najuspešnejših evropskih držav med mladimi. Vodstvo KZS ima kaj pokazati, a tudi sami na Leskoškovi 12 dobro vedo, da jih večina sodi predvsem po izidih obeh članskih vrst. In prav to je zdaj tista najtežja naloga za vse v slovenski košarki: čim več teh mladih igralk in igralcev spraviti na visoko raven tudi v članski konkurenci. Kolajne v mladih kategorijah so fine in všečne, a hkrati je bilo tudi iz ust strokovnjakov že neštetokrat mogoče slišati, da je več kot vsaka kolajna vredno to, če se iz vsake generacije dobi en igralec/ka za člansko vrsto. In to bo kar držalo. V vseh ekipah letošnjih generacij je bilo kar nekaj deklet in fantov, ki so (velik) potencial in katerih pot bi morala voditi v člansko vrsto. Posebej pri dekletih je temu sicer že zdaj tako, pri fantih je seveda stvar malo drugačna, tam gredo stvari počasneje in težje. Je pa poletje 2024 pokazalo, da obstajajo dobri nastavki in zdaj se morajo vsi vpleteni potruditi, da ne bo ostalo le pri tem.