Latvija: Da le ne bodo letele trojke

• Slovenija bo krstila stadion v Lillu

No, tudi Latvijci imajo imajo v zakladnici športa eno košarkarsko poglavje zapisano z zlatimi črkami. Čeprav gre za precej oddaljeno zgodovino in z današnjim stanjem v svetovni košarki nima skoraj nič skupnega, evropskega naslova na prvem evropskem prvenstvu Latviji ne more nihče vzeti.

Čarobna zgodba iz leta 1935 je bila pred leti prenešena tudi na filmsko platno, po še nekaj dobrih uvrstitvah pred drugo svetovno vojno pa je latvijska košarka – med 45-letno sovjetsko okupacijo – počasi zdrsela v zaton. V reprezentanci skupne države so tu ali tam sodelovali posamezniki, v osemdesetih so denimo v vrhunski zasedbi Sovjetske zveze svoje mesto našli tudi odlični Valdis Valters, Igors Miglinieks in Gundars Vetra.

V novejši dobi, odkar Latvija spet nastopa pod svojo zastavo, nima vidnih košarkarskih uspehov. Nastop na letošnjem evropskem prvenstvu je sicer deseti, kar ni za odpis, vendar se je v vsem tem času Latvijcem uspelo le enkrat uvrstiti v četrtfinale – leta 2001 v Turčiji, ko so po eni od le dveh zmag na medsebojnih tekmah s Slovenijo napredovali iz skupine in zaprli vrata končnice prav takratnim varovancem Borisa Zrinskega. Takrat je za Latvijo nastopil tudi zdajšnji selektor Ainars Bagatskis, blestel je Kaspars Kambala, v slovenski vrsti pa so po 19 točk dosegli Boris Gorenc, Sani Bečirović in danes generalni sekretar KZS Rašo Nesterović.

Na drugo zmago nad Slovenijo so Latvijci čakali skoraj 14 let, dosegli so jo v sklopu letošnjega pripravljalnega obdobja, na turnirju v Rigi. Kar pa seveda ne pomeni nič pred današnjim obračunom v osmini finala EuroBasketa. Reprezentanca, ki je eden od domačinov prvenstva in je v prvem delu uživala prednost domačega dvorane, pravzaprav ni blestela in ni pokazala nič takšnega, s čimer bi si zaslužila vlogo favorita na današnjem srečanju. Kot drugouvrščena je tako imenovana nosilka v dvoboju s tretjeuvrščeno Slovenijo, v resnici pa kotira nižje. Na Fibini lestvici je na 16. mestu v Evropi in za sedem mest nižje od današnjega tekmeca, pa tudi sicer ima manj kakovostne igralce tudi od zdesetkane slovenske vrste.

Seveda stvari niso črno-bele in tudi Latvija, ki pogreša svoja dva enbeejevca – Andrisa Biedrinsa (Utah) in Kristapsa Porzingisa (New York) – lahko postane nadvse neugodna, še posebej, če njeni številni strelski projektili od daleč v seriji padajo skozi mrežico. Padec v latvijski mlin je lahko usoden tudi za kašno od boljših reprezentanc, kot je letošnja slovenska. Po petih tekmah v prvem delu so se med varovanci Bagatskisa najbolj izkazali trije posamezniki, ki so v beležki slovenskega strokovnega vodstva gotovo dvakrat podčrtani. Dairis Bertans, sicer brat nekdanjega člana Uniona Olimpije, Davisa, ki zaradi poškodbe letos ne igra, je z 10,8 točkami prvi strelec ekipe, član ruskega Unicsa, Rolandas Freimanis, je najboljši skakalec (6,4), organizacijo igre pa v svojih rokah drži Janis Strelnieks, ki bo v novi sezoni pri nemškem Bambergu združil moči z Aleksejem Nikolićem.

Latvija se košarkarsko razvija in se zgleduje po južni sosedi Litvi. Dobro delo z mladimi se ji je v preteklih letih že obrestovalo, tako je bronu mladincev izpred petih let dodala še srebro mlajših članov leto pozneje. Prehod k članom ni le latvijska težava. Najboljši član tiste generacije, Kaspars Vecvagars, je skoraj osamljeni jezdec med člani, pa še ta se drži v ozadju. Tako kot tudi Žanis Peiners, nekdaj velik up latvijske košarke, ki pa ga je na pregledih prevečkrat dobesedno izdalo srce (tudi v Ljubljani), zato mu ni uspela boljša klubska kariera.