Gleda in pravi: MORAMO ZMAGATI

Vse skupaj se je začelo 20. maja leta 1992 v Slovenskih Konjicah, ko je Slovenija svojo prvo tekmo odigrala s Hrvaško. Sledilo jih je še 26, južni sosedi so najpogostejši tekmec naše reprezentance, brez dvoma tudi največji. Zadnji dvoboj je bil predlani v Celju na EP, nov bo drevi spet na EP, tokrat v Areni. Med prvo in zadnjo tekmo je bila tudi tista leta 1993 z zmago Slovenije v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo v Vroclavu, ki je bila zadnja Dražena Petrovića, naslednji dan je košarkarski Mozart umrl, bila je tista z evropskega prvenstva v Beogradu leta 2005, ko si je z zmago Slovenija prvič zagotovila uvrstitev na svetovno prvenstvo, bila je tista s prvenstva stare celine leta 2009 na Poljskem, ko je Slovenija s preobratom in slavjem prvič in edinkrat do zdaj prišla med najboljše štiri.


SKROMNOST IN NADUTOST V ENEM
Takrat z Juretom Zdovcem na klopi, ki za drevi načrtuje nov skalp Hrvaške. On in vsi mi vemo, da je Hrvaška favoritinja, da večina stvari govori v njen prid: domača dvorana, več navijačev, pa čeprav se bo tudi "Janezov", kot nas "ljubkovalno" kličejo južno od Kolpe, nabralo precej, premoč pod košem, boljši posamezniki praktično na vseh igralnih položajih in tako dalje. Toda Slovenija oziroma Zdovc ima obrambo in ekipo. In veliko zaupanje vanjo. "Že nekaj časa se pripravljamo tako na Hrvaško kot Gruzijo. Hrvati so zelo talentirana, napadalna ekipa. Imajo ogromno posameznikov, ki skušajo napade zaključevati ena na ena. Igrati moramo čvrsto, obramba mora biti res zbrana, drugače te kaznujejo takoj, ko pade. Toda vsekakor se da igrati z njimi. Bolj ko jih gledam, vse bolj sem prepričan, da jih moramo premagati," je bil selektor kar nekoliko nenavadno zelo neposreden. Slovenski navijači prav gotovo nimajo nič proti takemu načinu razmišljanja, Zdovc ga želi prenesti tudi na vse svoje varovance. Pa ne le za tekmo s Hrvaško. In zato postavlja visoke cilje. "Predvsem morajo verjeti, da se da Hrvate premagati. Ravno tako mora obstajati visok cilj. Fantom s tem daš dodatno samozavest. Saj moraš biti na eni strani skromen, a hkrati tudi imeti nadutost, da smo tega sposobni," razmišlja Konjičan.

Vesel je, da ima na začetku prvenstva vse igralce pripravljene, da ni več nobenih težav. Tudi pri Urošu Slokarju ne, ki si je na predzadnji pripravljalni tekmi zvil gleženj. "Ni videti, da bi bil v kaj slabši formi, prav nasprotno, očitno se je malo spočil in je zaradi svežine še boljši." Pred poškodbo pa je bil eden tistih, ki so kazali najboljšo formo. Slednjo nekateri še iščejo, med njimi je tudi Jaka Klobučar. Morda bo prej prišla zato, ker si je včeraj našel nov klub. In to ni znova Krka, ki se jo je na začetku priprav in v zadnjem času spet omenjalo kot mogočo destinacijo, namesto domov v Novo mesto se bo po EuroBasktu odpravil v Turčijo. Pogodbo je podpisal z Istanbulom B. B., prejšnjim klubom Saše Vujačića in Jureta Balažića. Kapetan izbrane vrste opozarja na jutrišnjega tekmeca. "Tekma z Gruzijo ne bo težja od te s Hrvaško, zato pa bolj pomembna," pravi Balažić. In tako mnenje delijo praktično vsi v reprezentanci, vključno s selektorjem. »Prva tekma mi kot trenerju ni tako pomembna, saj moramo premagovati ostale ekipe. Tudi če premagamo Hrvaško, moramo prav tako premagati Gruzijo, Makedonijo in Nizozemsko,« opozarja selektor.

GRUZIJA JE RES DOBRA
In zlasti Gruzijcev ga je kar nekoliko strah, tega ne skriva. "S trenerskega vidika se mi na neki način zdijo veliko bolj nevarni kot Hrvati, saj imajo pokrite vse položaje. Res imajo morda malo krajšo klop, osem igralcev, ki jih večinoma rotirajo. Imajo pa ogromno sistemov, tudi malce nenavadnih, veliko trikov v njih, nenavadne klice akcij, tako da bo to zelo težka tekma. Res so dobri." Največja težava bo malo časa za regeneracijo. In pa psihična priprava v primeru poraza danes. Toda razmišljajmo pozitivno in verjemimo, da bo Slovenija še na sedmem evropskem prvenstvu zapored slavila na uvodni tekmi.


ČE VSAJ NE BI BILO NJEGA NA KLOPI
Hrvati se v slovenski izbrani vrsti najbolj bojijo selektorja Jureta Zdovca. Zato ker je kot igralec ustavil Kukoča v zadnjem napadu finala evrolige leta 1993 in postal prvak z Limogesom, ker je v zadnjem letu igranja s Splitom leta 2003 osvojil naslov prvaka in ker je kot trener s Splitom naslednje leto prišel do pokalne lovorike. Vsakič, ko se to ni pričakovalo. Tako kot se danes ne pričakuje zmage nad Hrvaško ...