Reprezentančna zgodba v članski reprezentanci se za Alena Omića ni začela najlepše. Predlani ga je takratni selektor Božidar Maljković po evropskem prvenstvu do 20 let poklical še na priprave najboljše izbrane vrste, a se na njih ni pojavil. Košarkarska zveza Slovenije ga je prijavila na Častno razsodišče KZS, sledil je medijski pingpong med krovno organizacijo na eni in Omićem oziroma njegovim agentom na drugi. Trajal je kar nekaj časa, na koncu pa je le prišlo do konsenza.
Lani ni bil med kandidati za nastop na domačem EuroBasketu, kar je bilo zaradi igranja Mirze Begića povsem pričakovano. Letos pa starejšega Omićevega rojaka, s katerim sta košarkarsko uveljavitev dosegla v Sloveniji, ni na seznamu kandidatov za svetovno prvenstvo v Španiji. Nastopu se je odpovedal in selektor Jure Zdovc je, spet pričakovano, mesto naturaliziranega igralca namenil Omiću.
"Zelo sem vesel, da sem bil vpoklican," je pred dnevi na zboru izbrane vrste z žarom v očeh dejal 22-letni center, iskreno veseleč se snidenja z reprezentančnimi kolegi in vodstvom reprezentance. V njej je eden najmlajših in tudi sam dobro ve, kakšen je njegov "statusni položaj" v njej glede na to in dejstvo, da je novinec v ekipi: "Vem, da sem mlad in moram poslušati starejše igralce ter trenerja. In seveda veliko delati, dajati vse od sebe na treningih in tekmah."
Glede na to, da ima selektor Zdovc največ težav prav na položaju centrov oziroma v visoki liniji, ima Omić velike možnosti, da se prebije v končno dvanajsterico, ki bo odšla na prvenstvo. "Priložnost je res velika, a treba jo je izkoristiti. Najprej se je treba dokazati selektorju, zato vem, da moram trdo garati. Delo in še enkrat delo, to je to," pravi Omić, ki ne skriva, kako močno si želi potovati v Španijo. "Vsak mladi igralec si želi igrati za Slovenijo, vsak si želi na svetovno prvenstvo," je dodal.
Govorice so govorice
V Olimpiji mi nič ne manjka, dala mi je vse
Omić je na pripravah reprezentance edini član Uniona Olimpije. Vsaj trenutno je tako, saj se veliko govori o tem, da naslednje leto ne bo več nosil dresa zmajev. "Imam še dveletno pogodbo. Agent in Olimpija delata na tem, da bi me prodala. Sam nič ne vem. Rekel sem jim, naj naredijo, kar se jim zdi, da je najboljše zame in naj mi potem to sporočijo, sam pa se s tem sploh ne želim obremenjevati," je klubske zadeve potisnil na stranski tir.
Za mlade, visoke košarkarje se interesentov vedno najde dovolj, najbolj naj bi se zanj ogrela zagrebška Cedevita. "Govorice so govorice, dokler pa ne vidim vsega zapisanega na papirju oziroma ne dobim potrditve o dogovoru s strani agenta in obeh klubov, potem ni nič," o morebitnem odhodu k hrvaškemu prvaku odgovarja Omić, ki ne bi imel prav nič proti, če bi ostal v Ljubljani: "V Olimpiji mi nič ne manjka. Dala mi je vse, tu mi je super. O Olimpiji res lahko govorim samo najboljše."
Poziva iz ZDA ne moreš zavrniti
Prav veliko počitka pred začetkom priprav Omić ni imel, saj je nedavno prišel iz ZDA, kjer je sodeloval v poletni ligi NBA. V reprezentanci je gotovo med bolje pripravljenimi, saj je dober teden dni treniral že pred odhodom onstran luže, potem pa je imel tudi v ZDA vsakodnevno vadbo z moštvom Brooklyna, katerega dres je nosil v poletni ligi. Na štirih tekmah, na katerih je bil v postavi, je priložnost dobil le na eni, igral je deset minut.
Vseeno je ameriško izkušnjo označil kot odlično. "Ko sem prišel tja, sem videl, da sta na mojem položaju že dva igralca Brooklyna, ki sta imela seveda prednost, tako da sem slutil, da ne bom veliko igral. Če ti da trener priložnost, veš, da jo moraš izkoristiti. Je pa težko, če prve tri tekme ne igraš in potem prideš notri za deset minut. Trudil sem se, trener je rekel, da je bilo super, se mi zahvalil in zaželel vse najboljše v mojem klubu," je dejal Omić, ki mu kljub majhni minutaži ni žal, da je odšel v ZDA. "Poziv iz ZDA je za mladega igralca nekaj posebnega, tega ne moreš zavrniti. Res je, da nikoli ne veš, koliko boš igral, a moraš iti tja in poskusiti, morda pa dobiš veliko priložnosti. Ko sem zvedel, da grem, sem bil zelo vesel," je pojasnil.
