Ni sramotno in nečastno končati kariero v kikboksu z izkupičkom 0:1, je nekdo zapisal po porazu Darka Miličića na njegovi premierni uradni borbi decembra lani. Resda je bil dvoboj predčasno prekinjen zaradi Miličićeve poškodbe noge, a avtor zapisa, glede na videno, še zdaleč ni bil edini, ki se je spraševal, kaj je Srbu tega treba in ali morda ne bi bilo bolje, če bi se tako nenadoma, kot se je lotil kariere v borilnem športu, odločil tudi za njen konec.
Prosto po Samu Glavanu alias Dušanu Uršiču: "Ne, Darko, ti ne boš kikboksar, tebi v rokah pristoji žoga." Morda je po premisleku tako začel razmišljati tudi Miličić, morda je tudi on spoznal, da ring ni pravo mesto zanj in da bi bilo kratko kariero kikboksarja najbolje zaključiti ter se lotiti česa drugega. Recimo tistega, kar najbolje zna. "Darka Miličića vračamo v košarko, igral bo za Metalac!" je najavil "bombo" Boško Đukanović, predsednik kluba iz Valjeva, s katerim se je dogovoril za sodelovanje v naslednji sezoni.
"Njegova odločitev je stoodstotno pravilna. Čakal sem ga leto in pol, kolikor časa sva bila v stiku. Velikokrat sva se pogovarjala in zdaj se je le odločil. Njegova prihodnost ni kikboks, ampak košarka. Še vedno je zelo mlad, pri 29 letih lahko igra še deset let," je navdušen znani srbski kardiolog, ki vleče vse niti v Metalcu.
METALAC PRED ZVEZDO
Da se je Miličić odločil za vrnitev pod koše, niti ni tolikšno presenečenje, prav gotovo precej manjše od tega, da se je to namenil storiti v Valjevu in ne denimo v Crveni zvezdi, katere odkriti navijač je. A po drugi strani, kdor Miličića pozna, bi mu zlahka pripisal prav potezo, podobno tej. Nekdanji veliki up Srbije, ki je leta 2004 z Detroitom postal prvak lige NBA, a v devetih sezonah v njej nikoli ni upravičil drugega izbora na naboru, je pač znan kot ekscentričen, kontroverzen, svojeglav, zaletav in kar je še podobnih pridevnikov, ki označujejo nekoga, komur bi z dvema besedama lahko rekli tudi enfant terrible srbske košarke.
"Prepoznal je čisto, pošteno, ljudsko košarkarsko zgodbo. Metalac je v zadnjem letu kot klub pokazal svojo veličino, ko bi vsaj imeli vsaj še dva Metalca," je izbor Miličića neskromno pojasnil Đukanović, ki tudi sam pogosto dviguje prah. Tako kot decembra lani, ko je povsem mirno najavil, da bo Metalac že v naslednji sezoni precej močnejši od Zvezde in da namerava igrati v finalu lige ABA.
Zaželel sem si košarke. Odločil sem se, da pomagam srbski košarki, za kar se imam zahvaliti dr. Đukanoviću, ki se zanjo bori in je v tej zgodbi prostovoljec. Tu sem, da vse skupaj dvignemo na višjo raven. Đukanović ima z Metalcem in mestom Valjevo visoke cilje in pri njihovem uresničevanju sem pripravljen sodelovati.
Darko Miličić
Takrat so se vsi muzali in smejali, a zdaj je z Miličićem storil prvi korak k svoji napovedi, ki se morda ne zdi več tako podobna znanstveni fantastiki. Zlasti zato, ker naj bi Miličiću sledil še en nekdanji enbeajevec, krilo Partizana Saša Pavlović, v Valjevu pa si želijo tudi srbskega reprezentanta Stefana Birčevića in hrvaškega krilnega centra Zadra Josipa Sobina. "Res je, vse si jih želim pripeljati. Vesel sem, da so prepoznali našo misijo. Metalac je najbolj zdrav srbski klub. Nima podpore nobenega politika, poslovneža in podobnih uničevalcev srbskega športa. Metalac sponzorirajo njegovi in moji prijatelji. Nekatere smo zavrnili, saj denarja ne želim od kogarkoli. Naj jih dajo Zvezdi in Partizanu, ki se ga ne bi branila niti od hudiča. Metalac je moralen klub, to je naše največje bogastvo, ki nima cene," je Đukanović podkuril največjima srbskima kluboma.
VSI S TETOVAŽAMI ČETNIKOV
Ni skrivnost, da je bil močan adut Đukanovića pri vabljenju Miličića dejstvo, da je tako kot igralec tudi on velik podpornik četniškega gibanja. Javno je priznal, kako si želi, da bi se Metalac v prihodnje imenoval Ravna gora – za katero vemo, kaj je pomenila v zgodovini četniškega gibanja –, a se je zavedal, da bi to imelo negativen predznak, zato bo klub od naslednje sezone nosil ime Valjevo. Kaj Miličić čuti do četništva, najlepše dokazujejo njegove tetovaže četniških vodij, ki jih je ponosno razkazoval tudi med svojim kratkim skokom v kikboksarske vode. Precej so razburkale zlasti hrvaško javnost, in zanimivo bi bilo videti, kako bi se ta odzvala, če bi se Miličić pojavil v Zagrebu ali Zadru. Đukanović v tem sicer po zadnjih dogodkih v Srbiji, ko so rehabilitirali poveljnika četnikov Draža Mihailovića, ne vidi nikakršnih težav. "Te tetovaže so povsem zakonite. Tudi jaz imam tetovažo Draža in večina igralcev Metalca ima tetovaže te vrste," je predsednik Valjevčanov spet poskrbel za besede, o katerih se bo zagotovo še govorilo – če ne prej, v naslednji sezoni.
