Visma niti ni pretirano skrivala, da pripravljala ofenzivo. Visma je pripravljala past, v katero je želel vnovič ujeti gorenjskega volka. Ko je v zaključku sredine etape padel, so čebele še v večji meri zavohale kri. Volk je bil ranjen, zaključek četrtkove etape pa je potekal na vzponu, kjer je pred tremi leti Tadej Pogačar doživel enega (naj)bolj bolečih porazov v karieri. A ob tem so pozabili, da je ranjena zver najnevarnejša in da je tej zveri ime Tadej Pogačar.
Namesto, da bi se ujel v past, je Pogačar še enkrat več sesul konkurenco. Lovci so postali plen. Ekipa mu je pripravila teren, sam pa je v njemu lastnem slogu dokončal delo.
Napadel je že kmalu po začetku vzpona na Hautacam. Dobrih enajst kilometrov pred ciljem. To bi bil harakiri za vsakega kolesarja, razen zanj. Zakaj je napadel že tam in v tistem trenutku? "Ne vem, če Johnny (Narvaez, op.p.) razume šalo. Šalili smo se, da bomo ponovili petkovo etapo s Kriterija Dofineja. A nisem pričakoval, da bomo to res storili, a kot vse kaže Johnny ne pozna šale. Šel je na polno. Mikrofon mi ni delal, tako da nisem mogel nič sporočiti prek radia. Zato sem pač sledil Johnnyju in smo šli. Ko sem enkrat videl kako daleč je še do cilja, pa sem si rekel, da je bilo podobno tudi pred tremi leti. Tudi takrat sem trpel sam zadnjih 10 kilometrov, a vendarle je boljše trpeti v vodstvu kot pa v ozadju," je razlagal Pogi, ki je na Hautacamu vsak kilometer pridobil po deset sekund v primerjavi z Vingegaardom, v zadnjih treh pa celo po 15 sekund.
Odpeljal je enajst kilometrov dolgi kronometer, že jutri ga čaka nov. Jutri je namreč na sporedu enajst kilometrov dolgi gorski kronometer s ciljem na Peyragudesu. "Imel sem dobre noge in jutri jih bom znova potreboval. Pa pojutrišnjem tudi. In nato naslednji dan. Vse do Pariza. Če bomo kot ekipa vozili tako dobro kot danes, potem se lahko veselimo prihodnjih dni, a nikoli ne veš," je še sklenil Pogačar, ki je danes napravil zajeten korak proti četrti zmagi na največji dirki. Da, še daleč je Pariz, sreda pa je bila lep opomnik, da se hitro obrača kolo sreče. Toda v tem trenutku v karavani ni kolesarja, ki bi se v dvoboju ena na ena lahko enakovredno kosal s slovenskim šampionom. Tri etapne zmage ter tri minute in pol prednosti pred najbližjim zasledovalcem v skupnem seštevku. Pa smo šele dobro zapeljali v drugi del Toura.
