To je bilo sladko maščevanje. Ko je Tour nazadnje obiskal Hautacam, je bila zgodba povsem drugačna. Leta 2022 mu je ekipa Jumbo-Visma na tem klancu prizadejala enega bolj bolečih porazov. Tri leta pozneje jim je Pogačar vrnil. Z obrestmi.
»Ko sem bil tu prvič na ogledu trase, sem videl, da gre za res lep vzpon. Veselil sem se, da ga bomo prevozili tudi na dirki. A potem je prišel Tour 2022, ko sem v lovu na rumeno majico rinil z glavo skozi zid. Jumbo-Visma je bila takrat premočna. Sam sem sicer skoraj že pozabil na vse skupaj in se veselil današnjega dne, a ljudje so ves čas prihajali k meni in govorili, da je čas za maščevanje in bla, bla, bla. Ko smo prišli do vznožja klanca, je bila zogdba tokrat drugačna. Znova je bil sicer v ospredju Belgijec – a tokrat je bil to Tim Wellens (in ne Wout van Aert kot leta 2022, op. p.). Zelo sem vesel, da sem zmagal prav na tem klancu in pridobil nekaj časa,« je v cilju razlagal Pogačar.
Redemption for Tadej Pogacar on the Hautacam. #TDF2025 pic.twitter.com/mtreNQaqju
— NBC Sports Cycling (@NBCSCycling) July 17, 2025
Po sredinem padcu je bilo precej vprašanj o tem, kako se bo odzvalo njegovo telo. »Da, nikoli ne veš, kako se bo telo odzvalo po padcu. A ni šlo za hujši padec. Čutim sicer kolk pri akrobacijah, a tu le vozim kolo in se ne raztegujem preveč. Morda se pod obliži malce bolj potim, a vse je v redu.«
Za razliko od srede je tokrat šlo vse po načrtih: »Ekipa je bila odlična, opravili smo super delo. To etapo smo imeli že dolgo v mislih. Kapa dol tudi Benu Healyju in ekipi EF, ki je častno branila rumeno majico.«
Ko je prečkal ciljno črto, je palec obrnil proti nebu. »Zmago bi posvetil Samueleju Priviteri in njegovi družini. To je bila prva stvar, ki sem jo zjutraj prebral. Ob koncu etape sem veliko razmišljal o njem – o tem, kako krut zna biti naš šport in koliko bolečine lahko prinese,« je zmago posvetil včeraj umrlemu 19-letnemu italijanskemu kolesarju.
