Pogačarjev padec v zaključku sredine etape in kasnejša odločitev skupinice favoritov, da ga počaka, je bila tudi jutro potem še vedno tema številka ena v kolesarskem svetu. Že v cilju sredine etape sta svoje mnenje o vsem skupaj podala tudi udarna aduta ekipe Visma Lease a Bike, Jonas Vingegaard in Matteo Jorgenson. Oba sta se strinjala, da je bila odločitev pravilna in v skladu s športnim duhom, je pa Američan kljub temu proti Pogačarju izstrelil tudi strupeno puščico.
- Strupena puščica v smeri Pogačarja: "Tega od njega nisem bil vajen"
- Rogličevi navijači tole morajo prebrati, to bo glasba za njihova ušesa
- Kolesarja, ki je povzročil Pogačarjev padec, napadajo z vso silo, oglasil se je tudi Tadej
»Šlo je enostavno za smolo. Ni šlo za njegovo napako, ni padel zaradi tega, ker bi denimo prehitro pripeljal v ovinek – enostavno mu je spodneslo kolo. Mislim, da je bilo prav, da smo ga počakali,« je bil diplomatski Danec. Malce bolj piker pa je bil Američan: »Kolektivno smo se odločili, da ga počakamo. Je bila to pravilna odločitev? Bila je športna odločitev. Po vseh tistih komentarjih pred dnevi in obtoževanjih o nešportnem vedenju, ki jih pred tem od njega nisem bil vajen, je zdaj lahko vsaj prepričan, da ga bomo poskušali premagati na športen način.« Poskušali …
Tobias Halland Johannessen, ki je bil ožigosan kot glavni krivec za sredin padec Pogačarja, je po drugi strani nemudoma postal državni sovražnik številka ena. Znašel se je na udaru spletne greznice. »Seveda bi, če bi lahko, vse naredil drugače. A ne morem. Občutek je grozen. Tega, kar zdaj prejemam v svoj spletni nabiralnik, ne privoščim nikomur. Grožnje me iskreno strašijo. Res mi je žal, a hkrati me je zelo strah tega sovraštva,« se je opravičeval Norvežan. Ogenj je poskušal pogasiti tudi sam Pogačar, ki je prek družbenega omrežja poslal javno sporočilo spodbude Norvežanu. »Hej, kolega. Vse je uredu. Upam, da ti ljudje ne težijo. Ljudje, pustite ga pri miru! To je bila dirkaška nezgoda. Borimo se dalje.«
Vse to pa je bil zgolj uvod pred spopadom v Pirenejih.
Petdesetčlanska ubežna skupina
S pirenejsko trilogijo se začenja nek povsem nov Tour. Iz sekund bodo razlike narasle v minute, številne sanje bodo pri tem uničene, nekateri pa bodo trdo pristali na realnih tleh.
Ključno vprašanje, ki se je pri tem porajalo, pa je bilo, kakšne posledice je pustil tisti padec in v kakšnem stanju se bo Pogačar po (ne)prespani noči pojavil na startu. »V redu sem. Nič hujšega. Leva roka je vsa odprta. Kot da bi bila opečena, koža je dobesedno zgorela. Malo sem udaril tudi kolk in ramo. Danes je nov dan. Ni prvič, da sem padel in nadaljeval dirko. Bomo videli, kako bodo noge. Mislim, da so noge bolj pomembne kot roke. Upam, da bodo dobro delovale. Bomo videli. Imam izjemno močno ekipo okoli sebe, ki me podpira do konca. Dajo vse zame in hvaležen sem, da se lahko zanesem nanje, tudi če imam slab dan. A upam, da ga ne bom imel,« je dejal na startu v Auchu. Toda šele cesta bo pokazala, kakšno je dejansko stanje. Kot je dejal neimenovani član osebja Emiratov: »Tadej je v redu. Za njim je težkih 12 ur, ni kaj dosti spal. A dobro si je opomogel. Vseeno pa je eno, če se dobro počutiš v hotelu, in povsem nekaj drugega, ko si na kolesu.«
Jasno je bilo, da bo v nadaljevanju dneva vroče. Vroče tako in drugače, živo srebro se je namreč povzpelo prek 30 stopinj celzija. Kolesarji so poganjali pedala kot da jim gori pod nogami. Šlo je »full gas« od samega starta, v prvi uri so prevozili 52 kilometrov. Impresivno, sploh glede na to, kaj jih je čakalo v nadaljevanju etape. V relativno hitro oblikovani ubežni skupini, če jih lahko tako rečemo, je bilo kar 51 kolesarjev. Najnevarnejši v skupnem seštevku je bil Carlos Rodriguez, ki je dan začel na 12. mestu s slabimi šestimi minutami zaostanka za rumeno majico Benom Healyjem. Zanimiv in pomenljiv je podatek, da v enormniubežni skupini samo ena ekipa ni imela svojega kolesarja (Picnic PostNL).
Glavnina jih vseeno ni spustila z verige, predvsem ekipa Uno-X Mobility jih je, kdo ve zakaj, držala precej na kratko.
Remco prvi odpadel
Jasno je bilo, da bodo na Hautacamu padle še zadnje maske. Na Hautacamu ni skrivalnic, na Hautacamu se ne moreš skriti. Trenutek resnice za marsikoga, tudi ali predvsem za Jonasa Vingegaarda. »Jonas, to je tvoj trenutek. Zdaj moraš napasti. Ni več poti nazaj. Danes me moraš prepričati. Če bo Jonas lahko ostal s Pogačarjem vse do vrha Hautacama, potem ima resne možnosti, da osvoji Tour,« je pred začetkom etape dejal Vingegaardov rojak Bjarne Riis, ki je leta 1996 kot prvi Danec dobil dirko vseh dirk.
Legendarni Orel iz Herninga je bil prepričan, da je bil prav to dan, ko je nameraval Pogačar Vismo postaviti na svoje mesto. A potem je prišel tisti sredin padec. »Iskreno verjamem, da se je Pogačar veselil trenutka, ko bo Vismo postavil na svoje mesto. A morda zdaj trpi, morda ga padec vendarle boli. Bo to spremenilo njegovo taktiko za današnjo etapo? Ne vem. Jonas in Visma ga bodo po mojem prepričanju preizkusili. Vsekakor upajo, da je nekoliko načet – in to je povsem legitimno. Tako pač ta igra deluje. Visma ga mora napasti, mora ga testirati. Tak je ta šport,« je še dejal Riis, ki Hautacam dobro pozna, navsezadnje je rekorder tega klanca, na poti proti zmagi na Touru 1996 pa je prav tu dobil eno ključnih bitk in Miguela Big Mig Induraina dokončno poslal v penzijo.
Tudi leta 2022 je bil Hautacam eden ključnih klancev dirke. Vingegaard je namreč prav tu ob pomoči takrat izjemnega Wouta van Aerta zadal odločilni udarec Pogačarju. A Pogačar 2025 je neka povsem druga zver kot Pogačar 2022.
Odgovor na vprašanje, ali ga bodo podobno kot pred tremi leti znova poskušali osamiti, smo hitro dobili. Ne na Hautacamu, ampak že na Col du Soulor. Čebele so se že na prvem pravem klancu dneva postavile na čelo, navile ritem, prva žrtev pa je bil poleg nosilca rumene majice Bena Healyja tudi Remco Evenepoel. Belgijec je stik izgubil že 55 kilometrov pred ciljem. »Danes bodo govorile noge,« je pred etapo dejal Remco. Njegove niso bile ravno zgovorne, je pa treba priznati, da je Evenepoel v nadaljevanju uspel kolikor toliko omejiti škodo.
Maščevanje je jed …
Bodo čebele Pogačarja na Hautacamu napadale oziroma napaduvale, kot bi se izrazila nova instant slovenska medijska zvezda? Hitro smo dobili odgovor. V napad je namreč že kmalu po začetku dobrih 13 kilometrov dolgega vzpona krenil – Pogačar.
Tadej Pogacar is out of this world 👽
— Cycling on TNT Sports (@cyclingontnt) July 17, 2025
The world champion leaves Jonas Vingegaard in the dust, opening up a gap with a huge attack 💪💥 pic.twitter.com/it2OPHNgZM
Johnny Narvaez mu je pripravil teren, vse ostalo je bila še ena demonstracija (pre)moči. Ni se več oziral nazaj, Pogačar je bil na maščevalni misiji, na kazenski ekspediciji. Na klancu, kjer je pred tremi leti izgubil Tour, je zdaj postavil temelje za četrto zmago na dirki vseh dirk.
Bila je to jubilejna 20. etapna zmaga Pogačarja na Touru. Vingegaard je na koncu zaostal debeli dve minuti in zdaj v skupnem seštevku zaostaja že tri minute in pol. Maščevanje je jed, ki najbolj tekne hladna. Duhovi iz preteklosti so dokončno pokopani.
Brez prvega pomočnika Almeide, brez (pravega) Sivakova, manj kot 24 ur po bolečem padcu … To lahko le T.P. vesoljček.
Roglič (p)ostaja druga violina
Drugi slovenski adut za visoka mesta v skupnem seštevku Primož Roglič je danes zaostal več kot štiri minute za rojakom in zasedel deveto mesto mesto. Pri tem je "izgubil" tudi interni dvoboj z znova zelo dobrim Florianom Lipowitzem. Roglič je v generalni razvrstitvi zdaj sedmi, njegov moštveni kolega četrti, med njima pa že skoraj dve minuti. Mladi Nemec (p)ostaja udarni adut Red Bulla.
