Pretekla sezona je bila za našega 21-letnega napadalca posebna. Hokejist, ki so ga na naboru lige NHL leta 2017 Pittsburgh Penguinsi izbrali kot 152. po vrsti, je prvič igral kot profesionalec. V zadnjem letu je bil sicer razpet med dvema okoljema. Sezono je začel pri Wheelingu v ligi ECHL, od koder se je preselil v ligo AHL, k moštvu Wilkes-Barre/Scranton, šel nato spet nazaj v nižjo ligo, sezono pa je z dobrimi igrami zaključil v ligi AHL. Vsem selitvam je botrovala minutaža.
ODLOČIL SEM SE SAM
"Ko so se v ligo AHL iz lige NHL vrnili nekateri igralci, se mi je minutaža zmanjšala in zdelo se je nesmiselno, da bi vztrajal v višji ligi," nam je na hitro razlog teh selitev pojasnil Jan Drozg.
Selitev v nižjo ligo kakopak marsikdo vidi kot nazadovanje, vendar Drozg pravi, da ni tako, predvsem pa je izpostavil, da se je za to odločil sam. Pogovoril se je s trenerjem, ki mu je rekel, da v ligi AHL lahko ostane, a bo v četrtem napadu dobival drobtinice, in tako se je odločil za alternativo. "Odločitev je bila moja. Zaradi razvoja moram igrati, moral sem dobiti več od hokeja." In to je v ligi ECHL pri Wheelingu tudi dobil: "Tudi tu sem sicer med mlajšimi igralci, vendar sem vodja ekipe, veliko sem na ledu. V ligi AHL sem bil bolj kot ne na stranskem tiru, vsi so starejši od mene, mnogi imajo tudi večletne izkušnje v ligi NHL."
OD KRITIK DO POHVAL
Trener Wilkes-Barre/Scrantona Mike Vellucci je sicer med sezono pošteno pokritiziral Janovo igro, da je premalo agresiven v obrambi, da prevečkrat izgubi plošček na modri črti, da ne trenira na pravi način, da prehitro postane izčrpan … Nekaj mesecev pozneje pa je taisti strateg ploščo obrnil in izpostavil, kako zelo je mladi Slovenec napredoval, kar mu je v finišu sezone prineslo posebno darilo v obliki igranja v prvi peterki v ligi AHL.
"V mladinskih ligah omenjene stvari niso tako pomembne, privoščiš si lahko veliko več napak, tam je povsem drugače. Na profesionalni ravni pa opazujejo vse, še tako majhne podrobnosti v igri, vse malenkosti moraš izpopolniti do konca. Tudi to je del priprave na ligo NHL," je pojasnil Jan, ki je s svojim napredkom zelo zadovoljen: "To je bila zagotovo ena mojih najboljših sezon."
Drozg se z ligo AHL lani ni srečal prvič niti drugič, temveč tretjič – krstni nastop v tem tekmovanju je doživel že ob koncu sezone 2017/18. "Takrat sem na hitro okusil, kako in kaj, da sem spoznal, kaj me dejansko čaka, da se lahko na vse pripravim tudi psihično. Je pa seveda velika razlika v tem, ali v ligi igraš celotno sezono ali samo nekaj tekem."
MIKA GA NORVEŠKA
Če so se v Evropi hokejske lige že začele oziroma se bodo v kratkem, pa je onkraj atlantskega oceana precej drugače. Neznank je še veliko več, zdravstveno stanje veliko slabše, hokejska prihodnost mladega hokejista pa v tem trenutku zelo negotova.
Zadnje informacije, ki mu jih je posredoval agent, pravijo, da se mora v Pittsburghu na pripravah pojaviti na začetku novembra, saj se bo liga AHL začela 4. decembra. "Druga možnost je, da bi našli klub v Evropi, kjer bi igral, dokler se ne začne liga AHL, vendar je to težko. Vse močnejše evropske lige – Švedska, Finska, Švica – so se zaprle. V Evropo je nameravalo priti mnogo igralcev iz lige NHL, ki bi čez nekaj mesecev odšli in za sabo pustili velike luknje v ekipah. V neko slabšo ligo me Pittsburgh noče dati," nam je pojasnil Drozg, ki pravi, da ima zdaj na izbiro nemško, norveško in avstrijsko ligo. "Veliko težavo predstavlja dejstvo, da bom moral katerokoli ekipo novembra zapustiti," se zaveda Jan, ki bi najraje te "proste" mesece preživel na Švedskem, kar pa ni mogoče: "Najbolj me mika Norveška. Zelo mi je všeč skandinavski slog življenja, tudi hokej je kakovosten, pa še Pittsburgh se s tem strinja."
IZTRGAN IZ NORMALNEGA ŽIVLJENJA
Ali se bo vrnil v tekmovalni ritem, še ne ve, povsem mogoče je, da bo brez tekme ostal vse do decembra. "Kaj takega še nisem doživel. Lani sem bil z ledu odsoten mesec dni, zdaj je minilo že šest mesecev. Toda vsi, ki igramo v ZDA, smo v enakem položaju," je lahko le skomignil z rameni. "Pogrešam vse. Tekmovalnost vsekakor. Psihično je zelo težko, ker te kar iztrgajo iz življenja, na katerega si bil navajen od otroštva. Čudno je, ko ti 'vzamejo' rutino, ki jo dolgo živiš, po drugi strani pa se ne bom pritoževal, ker sem dalj časa doma in sem več z družino, prijatelji. Si pa želim, da se čim prej začne."
NE MORE SE PRITOŽEVATI
Marca lani je Jan s Pittsburghom podpisal donosno triletno pogodbo. Če bi sezono prebil v ligi NHL, bi prejel znesek v višini 760 tisoč evrov, ker pa igra v ligi AHL, je znesek manjši, a še vedno dovolj visok. "Glede plačila je največja težava davek, saj so ameriški res izredno visoki, to poletje pa so jih zaradi zdravstva še povišali, toda to spada zraven. S plačo, ki jo dobivam pri mojih letih, sem več kot zadovoljen," je pokimal mladenič, čigar plača je seveda veliko večja kot pri drugih 21-letnih oziroma vseh Slovencih.
Denar, predvsem velike količine tega, človeku hitro zmeša glavo, v športnih krogih je nemalo primerov bankrotov. Jan pravi, da se pri njem to ne bo zgodilo. "S svojim denarjem upravljam sam, veliko pa mi pomaga tudi moj agent. Na tem področju je zelo izkušen, več igralcem pomaga v podobnih položajih. Ne pomaga mi le pri hokeju, temveč tudi tu. Med drugim je tudi agent Artemija Panarina, ki je podpisal 70-milijonsko pogodbo. Če lahko pri tolikšnem znesku svetuje njemu, potem lahko svetuje tudi meni glede mojega denarja," se je nasmehnil.
BREZ GLOMAZNEGA AVTOMOBILA
Zanimivo si Jan ob podpisu prve profesionalne pogodbe ni kupil ničesar posebnega ali dragega. "V bistvu si nisem ničesar kupil, o tem nisem niti razmišljal. Ko igralci podpišejo prvo pogodbo z ligo NHL, si v ZDA skoraj vsi tradicionalno kupijo tiste svoje glomazne avtomobile, kar pa se meni ne izplača, ker sem po navadi doma samo tri mesece in bi bilo škoda, da bi devet mesecev stal v garaži," je razložil.
EDEN NAJLEPŠIH ROJSTNIH DNI
Še malo smo se nato zadržali pri pomladi. Preden se je po razglasitvi pandemije zaradi koronavirusa vrnil domov, je onkraj luže spremljal, kaj se dogaja v Evropi. Pravi, da je bilo v ZDA dolgo mirno. Sicer so vedeli, kaj se dogaja v Italiji, a je bilo življenje precej časa normalno. "Lige so se igrale, treningi normalo potekali, potem pa je bilo vsega kar naenkrat konec. Rekli so nam, naj gremo domov, dokler se stvari ne umirijo, toda to zdaj traja že pol leta," je vzdihnil Štajerec, ki se je nato soočil z velikimi težavami. V ZDA so po hitrem postopku zapirali letališča, zato je bilo sedež na letalu za Evropo težko dobiti, in ker so se zaprla tudi slovenska letališča, je moral pristati v Avstriji.
Konec marca je tako prišel v domovino, kar je pomenilo, da je svoj 21. rojstni dan na 1. aprila praznoval doma. "To je bil eden najlepših rojstnih dni, kajti od 16. leta ga nisem praznoval doma. To je bilo res lepo. Praznovali smo v družinskem krogu, mama je spekla torto, ta je obvezna," se je zasmejal zdaj tudi po severnoameriških standardnih polnoletni mladenič, kar pomeni, da si lahko privošči tudi kakšno pivo. "V bistvu mi to nič ne pomeni, ker ne pijem. Nekajkrat sem poskusil kakšno pijačo, a mi nič ni prav všeč."
PRVIČ NA NAŠI OBALI
V času karantene je naprej dva tedna izkoristil za počitek, nato pa se je vrnil h kolikor toliko ustaljeni rutini treniranja. V fitnesu mu je lastnik Aleš Potrč posodil nekaj uteži, ki jih je odnesel domov, in prek spleta delal pod nadzorom dolgoletnega kondicijskega trenerja.
To poletje je dvakrat skočil tudi na morje. Najprej si je privoščil dopust v hrvaški Opatiji, nato pa obiskal še Portorož. "Bilo je dovolj, a hkrati bi si želel na morju ostati še veliko dalj časa, saj imam morje zelo rad. Na slovenski Obali sploh še nikoli nisem dopustoval," je priznal Drozg, ki do turističnega vavčerja ni upravičen, saj ima stalno prebivališče prijavljeno v ZDA, drugače bi moral plačevati dvojne davke. "Tudi zaradi tega bom moral kmalu nazaj v ZDA, saj lahko zunaj njih preživim le 180 dni. Če to prekoračim, moram davke plačati tudi pri nas," nam je razložil.
Zaradi koronavirusnih ukrepov je spomladi prav tako odpadlo SP divizije 1A v Tivoliju in tudi ris, ki je do zdaj igral na dveh članskih SP, je bil zelo razočaran. "V ligi AHL mi je šlo takrat zelo dobro, zelo sem se veselil prvenstva in bilo je žalostno, kajti redkokdaj dobiš priložnost na SP igrati pred domačim občinstvom. Za reprezentanco mi je že tako in tako vedno nekaj posebnega igrati, kaj šele na domačem turnirju. To je najlepše," je pripovedoval reprezentant.
Z OTROKI IZ VESELJA IN ZA SPROSTITEV
Na led je Jan prvič stopil v drugi sredini avgusta. Zdaj trikrat na teden trenira s člansko ekipo Maribora, hkrati pa hodi na treninge mladih hokejskih upov. "Zelo rad sem z njimi, zelo se zabavamo, šalimo, malo jih preigravam. Njim je zelo zanimivo, meni pa tudi. Z otroki sem od nekdaj rad delal, je zabavno, nekaj posebnega, drugačnega in veliko bolj sproščenega," je navdušeno razlagal hokejist, ki nam je še povedal, da je to poletje novo strast našel v tenisu, zelo rad je večkrat šel igrat tudi košarko, ter razkril, da mu te spremembe zelo prijajo.
Prvi ledeni trening je kljub vsemu z veseljem hitro pozabil. "Bilo je precej čudno, po prvem treningu sem bil res zaskrbljen, kdaj bom prišel nazaj v formo. Nič mi ni šlo, ne s palico ne z drsanjem," se je v smehu še vedno čudil naš sogovornik: "Zdaj je že veliko bolje, a prvi trening ... ta je bil res slab. Že če en teden ne grem na led, je čudno, zdaj pa je minilo šest mesecev. Le predstavljajte si, kako je bilo to videti."
OČE JE NAJVEČJI KRITIK
Janov oče Emil je v Mariboru dolgo bdel nad mladimi selekcijami, tudi Jana je nekoč treniral, toda v primerjavi z odnosom, ki ga imata Matjaž in Anže Kopitar, ko selektor že od nekdaj nadzoruje sinove poletne priprave, pri Drozgovih še zdaleč ni tako. "V bistvu ni potrebe, ker mi Pittsburgh točno določi vse, kar moramo početi," je dejal napadalec in dodal: "Oče seveda gleda vse moje tekme in po teh kakšno rečeva. Vsekakor je on moj največji kritik. Od malega je to kot nekakšen ritual, pove mi za kakšno napako, ki jo mogoče vidi le oče, ki me pozna veliko bolje kot katerikoli trener. Vsak igralec mora od časa do časa slišati kakšno kritiko, dobiti brco v zadnjico," je z velikim nasmeškom dejal hokejist, ki nas je, ko smo se z njim srečali, kar malo presenetil s svojo podobo. Koščenega mladeniča ni več, v zadnjih treh, štirih letih je fizično maso zelo povečal, z 72 kilogramov je prišel na 84. "Bližam se številki, ki si jo želim," se je pohvalil.
TEŽKO MI JE, A VČASIH MORAŠ STISNITI ZOBE
Potem ko je Pittsburgh izpadel iz končnice, manj spremlja dogajanje v končnici lige NHL. "Bil sem kar presenečen, da je Pittsburg izpadel. Podobno se je zgodilo v zadnjih dveh sezonah. V klubu bodo sledile spremembe, trije trenerji odhajajo, naredili naj bi kar nekaj zamenjav igralcev ..." je pripovedoval Drozg. To se kakopak sliši kot vrhunsko naznanilo za Slovenca, ki srčno čaka svojo prvo priložnost na najvišji možni hokejski ravni. "Mislim, da je težko tako razmišljati. Dokler bodo v klubu igralci, kot sta Crosby in Malkin, bo nam mladim težko priti zraven, saj moštvo verjame, da lahko z njimi osvojijo še kakšen Stanleyjev pokal. Šele ko bodo ti igralci končali kariere, se bodo ozrli za mladimi. Od mojega nabora niti en mladi hokejist ni dobil priložnosti v ligi NHL, niti tisti, ki so jih izbrali v prvem krogu nabora. Vse sicer držijo v klubu, a priložnosti v ligi NHL ni dobil še nihče, kar je po eni strani razumljivo, saj so z obstoječo ekipo dvignili tri Stanleyjeve pokale," je pojasnil mladenič, ki je prosti čas zdaj izkoristil tudi za šolanje. V zadnjem času je tako naredil nekaj predmetov in končal tretji letnik srednje gradbene šole. "Že od nekdaj se mi je bilo težko usesti in učiti, a nekako stisneš zobe. So stvari, ki jih preprosto moraš narediti. Trenutno šole ne potrebujem, toda dobro je, da ima človek izobrazbo, da je razgledan," je o tej temi spregovoril dijak okoljevarstvene smeri, ki pravi, da ima čut za naravo.
O DONČIĆU LE EDEN
Ob koncu našega pogovora smo se dotaknili še naše košarkarske superzvezde Luke Dončića. Ga onkraj luže kdaj povežejo s sorojakom Luko? "V bistvu me je do zdaj le en mlajši navijač vprašal, ali se glede na to, da prihajava iz Slovenije, z Luko poznava, medtem ko me v klubu tega ali česa podobnega še nihče ni vprašal. Bomo videli, kako bo, ko se bom zdaj vrnil v ZDA," je še zaključil Jan Drozg.
