Prihajajočo sezono bo slovenski hokejski as zadnjič drsal pod pogoji njegove pred sedmimi leti sklenjene pogodbe, ki mu bo po vseh teh letih ob koncu bančni račun skupno obogatila za 47,600.000 dolarjev oziroma 42,363.000 evrov. Zadnjo sezono bo Kopijeva plača najvišja, dobil bo 7,700.000 dolarjev.
- Sosedje poskrbeli za torto, za najlepše darilo pa žena
- Ekskluzivno z AK11: Za vozičkom mi ni do poziranja in klepetanja
- Sprva so me vikali (fotogalerija)
Kaj pa bo potem? Ni skrivnost, da se Kopitar in vodstvo Los Angeles Kingsov od 1. julija, ko se je začelo uradno obdobje za pogajanje v ligi NHL, dogovarjata za novo dolgoročno pogodbo, ki si jo želita obe strani. Anže je spomladi izjavil, da bi bilo idealno, če bi imel nov dogovor z dvakratnimi zmagovalci Stanleyjevega pokala na mizi že prvi julijski dan, a kot kaže pogodbe naš as še nekaj časa ne bo dobil v roke. "Nekaj se obrača, mogoče bolj počasi, a se meša. Časa je še dovolj. To me ne bremeni ali teži," je prejšnji teden ob zadnjem srečanju s slovensko sedmo silo pred novo sezono dejal 28-letni Hrušičan.
Časa ima vsekakor še dovolj, toda vse bolj očitno postaja, da bo moral biti v prihodnje še precej potrpežljiv. Ne nazadnje je ravno ta teden to izjavil generalni direktor Los Angeles Kingsov Dean Lombardi, mož, ki je sicer v preteklih letih naredil vse prave poteze in sestavil moštvo, ki je v zadnjih štirih letih dvakrat visoko nad glavo dvignilo sveti hokejski gral.
STRES NA KUBIK
Ni dvoma, da je za Lombardijem precej stresno obdobje. Tega ne povečujejo zgolj pogajanja o novi pogodbi z Anžetom Kopitarjem, mogoče ga to še najmanj obremenjuje, saj se je moral zadnje leto ukvarjati z več težavami, v katere so bili vpleteni Kralji. Tu je zaradi nasilja v družini obtoženi Slava Vojnov, pa s kokainom zasačeni Jarett Stoll. Tu je Mike Richards, s katerim so Kingsi prekinili pogodbo po tem, ko so ga na ameriško-kanadski meji zalotili z izredno veliko količino tablet, ki se jih sicer izdaja na recept. Zaradi odslovitve Richardsa se zdaj Lombardi že bori s sindikatom lige NHL, NHLPA, ki pravi, da je bila prekinitev pogodbe z Richardsom nezakonita. Ob vsem tem Lombardi razmišlja še, kako nazaj na prestol lige NHL spraviti ekipo, ki se preteklo sezono ni uvrstila v končnico, in seveda, kako bi s svojim najboljšim napadalcem sklenil novo dolgoročno in hkrati kar se da ekonomično ugodno pogodbo.
Trenutno je Anže glede tega zagotovo v prvem planu, a omenimo še, kaj v prihodnje čaka Deana Lombardija. Kot Kopitarju se 1. julija 2016 pogodbe s Kralji iztečejo tudi Milanu Lucicu, Trevorju Lewisu, Christianu Ehrhoffu, Jeffu Schultzu, Jhonasu Enrothu in Jamieju McBainu, prav vsi pa se bodo po tem datumu na trg podali kot nezaščiteni prosti igralci, ali z drugimi besedami, pri izbiranju morebitnega novega kluba bodo vsi imeli popolnoma proste roke.
NARAZEN ZA NEKAJ MILIJONOV
Polne roke pa bo še nekaj časa imel Lombardi, ki je ta teden po daljšem obdobju izjavil, da so pogajanja glede "zadeve" Kopitar še daleč od tega, da bi se približevale zaključni fazi. "Še vedno ostaja veliko časa za dogovor, ki bi 28-letnega centralnega napadalca gotovo uvrstil med elito lige NHL, a bilo bi nadvse presenetljivo – verjetno bi bilo to prvo presenečenje sezone –, če bodo Kralji Kopitarja v negotovosti držali vse do zadnjega možnega dne," je v sredo zapisal hišni novinar moštva iz Lalalanda Jon Rosen, kolega iz medijske hiše ESPN Craig Custance pa pravi, da so Kingsi in Kopitar "trenutno v pogajanjih glede zneska pogodbe narazen nekaj milijonov in igralec je že izpostavil, da se med sezono ne bo pogajal, ali povedano drugače, Kopitar naj bi novo pogodbo zahteval do začetka trening kampa, ki se začne 18. septembra".
ČE JE BOWMAN LAHKO …
Potem pa je tu še ena teorija o tem, zakaj AK11 v roki še nima papirja, ki bi ga za več let znova vezal na ekipo iz sončne Kalifornije, ki jo je podal novinar spletne strani The Hockey News Ken Campbell. Ta pravi, da gre v primeru Anžeta Kopitarja (povsem enaka situacija pa se poraja tudi pri prvem zvezdniku in kapetanu aktualnih podprvakov Tampa Bay Lightningov Stevenu Stamkosu) le za eno stvar, nadvse pomembno stvar, to je upad vrednosti kanadskega dolarja.
Kanadski dolar je potemtakem kriv, da sta Kopitar in Stamkos, igralca, ki sta zaščitni znak dveh hokejskih organizacij in bi morala zato že zdaj imeti podpisana maksimalno dolgoročna dogovora, še vedno na čakanju.
Da se bogato, dolgoročno pogodbo da skleniti, pa je na drugi strani lansko poletje dokazal Stan Bowman, ki je ubil dve muhi na en mah. Ukvarjal se je z enakim glavobolom kot Lombardi in pri Tampi Steve Yzerman, a generalni direktor Chicago Blackhawksov je potreboval le kratkih osem dni, da je svoja prva zvezdnika Patricka Kana in Jonathana Toewsa na svoj klub "privezal" še za osem let, ko je z obema sklenil pogodbo za 84 milijonov dolarjev; vsako leto bosta tako Američan in Kanadčan zaslužila 10,5 milijona dolarjev.
KANADSKI DOLAR
Zakaj torej Lombardi in Yzerman ne moreta storiti istega kot njun kolega iz Čikaga? Zaradi tiste neprijetne in vsem dobro znane besede, ki se začne na "r". Recesija.
Lani, ob podpisu pogodbe z zvezdnikoma Blackhawksov, so v ZDA lahko za en ameriški dolar dobili 94 kanadskih centov. Problem je v tem, da je kanadska valuta od takrat za kar 20 odstotkov izgubila na vrednosti in za ameriški dolar se tako danes dobi le 76 centov. Zaradi tega je služba športnih delavcev, kot sta Lombardi in Yzerman, postala toliko zahtevnejša, ti možje pa nimajo kristalne krogle, ki bi jim napovedala, kakšna bo usoda "centov" in kako visoki bodo prihodki klubov, ki še kako vplivajo na njihovo delo.
Drugi faktor, ki ga je treba upoštevati, je "salary cap". Od sezone 2013/14 se je namreč zvišal za 4,7 milijona dolarjev, letos pa se je za pol manj, torej za 2,4 milijona dolarjev. Zdaj znaša 71,4 milijona dolarjev in slutiti je, da se bo naslednjo sezono dvignil še manj (ekonomisti predvidevajo, da bo kanadski dolar v letu padel na vrednost 73 centrov), kar pa je ravno obratno od želja Kopitarjevega in tudi Stamkosovega moštva, ki bi najbrž pokala od sreče, če bi se ta gibal v okolici ali še raje čez 80 milijonov dolarjev, saj s tem v prihodnje zagotovo ne bi prišlo niti do težav s pogodbami drugih igralcev, ki čakajo, da pridejo na vrsto.
Nestabilna ekonomija je torej tista, ki bo (kot vedno) krojila usodo oziroma plače mnogih športnikov, med katerimi se je zdaj znašel tudi Anže Kopitar. A Anže Kopitar ni ekonomist, temveč hokejist, in to prekleto dober hokejist. In če, na primer, Philadelphijin centralni napadalec Claude Giroux na leto povprečno zasluži 8,275.000 dolarjev, bi bil zločin, če se Kopi ne bi boril za precej večjo številko. In to povsem upravičeno.
