Ravno to nedeljo je Nik lahko pozabil na najstniška leta, včeraj je praznoval 20. rojstni dan, ob vratarju Tomažu Trelcu in branilcu Kristjanu Čeponu pa je tretji najmlajši hokejist v letošnji ekipi Telemacha Olimpije.
Otrok jeseniške hokejske šole je pred to sezono prestopil k večnemu tekmecu. Lani je sezono preživel v domači jati, z železarji tudi osvojil naslov državnega prvaka, od avgusta pa veliko časa preživi v Ljubljani. "Garderoba je kot vsaka druga. Igral sem že za več ekip, mogoče je tu malo drugače zame, ker sem odrasel na Jesenicah in je bila Olimpija za nas od nekdaj največji rival. A glede na okoliščine slovenskega hokeja lahko rečem, da je samo dobro zame, da tu lahko igram. V Sloveniji je en klub, ki igra na tej ravni, in sem je zelo težko priti, ker vsi hočejo igrati v ligi EBEL," je za priložnost hvaležen Nik.
NIK PEM
Datum rojstva: 30. 8. 1995
Kraj rojstva: Jesenice
Višina/teža: 187/84
Igralno mesto: centralni napadalec
Lanske statistike: 38 tekem: 24 (9+13)
Prejšnji klubi: Jesenice mladi,
Mora U-18, Mora U-20 (Šve),
Jesenice
Povprašali smo ga, ali je ob odhodu iz Podmežakle slišal kakšno zbadljivko na račun prestopa k Olimpiji. "V bistvu je bilo nekaj šaljenja, a to je bila zdrav hec. Fantje vedo, kako in kaj. Tako in tako drži, da navijač nikoli ne menja kluba, igralec pa ga lahko," je bistro odgovoril Pem.
SAMO TEDEN DNI MED STAREJŠIMI
Kot rečeno je tudi v Tivoliju eden najmlajših igralcev, kar pa je zanj pravzaprav nekaj samoumevnega. Kapetan mlade reprezentance do 20 let pravi, da mu pobiranje ploščkov po treningu in razne zadolžitve, ki jih opravlja najmlajši del moštva, niso tuje. Daleč od tega. "Nisem še imel sezone, kjer bi bil v ekipi eden od starejših igralcev. Lani, ko smo igrali v Asiagu na SP do 20 let, je bilo prvič, da sem bil del starejše generacije, in tisti dober teden tako le nisem bil obravnavan kot mlad. Odkar se spomnim, sem bil vedno najmlajši, večinoma sem vselej igral z dve leti starejšimi soigralci," je pojasnil.
Kot otrok sem ga spremljal, zdaj sva v isti garderobi
Za zdaj se v dresu zmajev dobro počuti, pravi, da je v moštvu že prava kemija. "Imamo kar nekaj igralcev, ki igrajo trdo, na drugi strani pa jih je tudi nekaj, ki znajo dati gol, lepo podati, to so igralci z glavo. To je dobra sestava za ekipo. Zanimivo se mi zdi tudi to, da se spomnim, kako sem kot otrok spremljal igro Rolanda Kaspitza, zdaj pa si z njim delim garderobo," je z nasmeškom pripomnil.
Ravno to pa mu je koristilo v tej meri, da je bil vedno boljši od vrstnikov in posledično je na njegova vrata potrkala tujina. Pravi, da mu je ta dala veliko. Pri 17 letih je dobil priložnost, da se odpravi na preizkušnjo na Švedsko, kjer je pri Mori ostal dve leti. "Če primerjam z Jesenicami, je bil to drug svet. Švedske mladinske lige so ene najboljših na svetu, slog treniranja je drugačen, veliko je poudarka na drsanju, tehniki, treningi so dvakrat na dan. Ti so povezani s šolo, tako da so fantje namesto k športni vzgoji šli na trening. Za mlade je zelo dobro poskrbljeno, hkrati pa je tam konkurenca izjemna, še toliko težje se je prebiti kot tujec. To okolje mi je doslej gotovo dalo največ," je dejal napadalec z Javorniškega Rovta.
POL URE LEŽANJA, POTEM PA DEBI
Zelo zanimiva zgodba spremlja tudi njegov debi v ligi EBEL pri rosnih 16 letih. Šlo je za splet okoliščin v zadnji sezoni tekmovanja Jesenic v razširjeni avstrijski ligi, ko je zavrelo zaradi neplačanih obveznosti, igralci so januarja začeli zapuščati ekipo in Jesenice skorajda niso končale sezone v ligi EBEL. A iz vsega slabega je dobro potegnil prav naš sogovornik. "Spomini na igranje so bežni. Takrat sem igral za kadete, mladince in malo za drugo člansko moštvo Jesenic. Po enem treningu je do mene prišel pomočnik Heikkija Mälkiäja Dejan Varl in mi rekel, da moram biti zvečer pripravljen na tekmo v ligi EBEL. Šel sem domov, se za pol ure ulegel, nato pa šel na tekmo. Zame je bil to takrat neke vrste šok, a mislim, da se je vse dobro izteklo oziroma razvilo," se je spomnil študent varstvoslovja na fakulteti za varnostne vede, ki je na koncu v železarskem dresu v ligi EBEL zbral 11 nastopov. "Mislim, da na prvih treh tekmah sploh nisem stopil na led, potem pa sem dobil priložnost, ker se je nekdo poškodoval, in zaigral sem v prvem napadu. Lahko rečem, da mi je fizično v določenih pogledih še uspelo kompenzirati, ampak glava pri 16 letih zagotovo še ni bila na pravem mestu. To je bilo zelo težko," je pojasnil Nik, ki na prvo točko v avstrijskem tekmovanju še čaka.
Pred novo sezono lige EBEL Olimpijo čaka še nekaj prijateljskih srečanj, ravno na teh pa se mora Pem dokazati, da bo v nadaljevanju sezone dobil želeno minutažo: "Za zdaj sem zelo zadovoljen. Sam pri sebi sem pričakoval igranje v tretji, četrti peterki, kot zdaj tudi je. Vem, da sem mlad in zato ne morem pričakovati, da bi igral v udarnih napadih. To se še nikoli ni zgodilo, to se nikoli ne bo zgodilo. Vem, da bom moral pošteno garati tudi za to minutažo, ki jo zdaj dobivam, in se učiti od starejših, da bom čez nekaj let igral na bolj odgovornih položajih," se trnove poti, ki je še pred njim, zaveda gorenjski hokejist.
