* Dvorana Royal Arena, gledalcev 12.490, sodniki: Gofman, Gouin (glavna), Lazarev, Vanoosten.
* Strelci: 0:1 Niederreiter (Josi, Fiala, 17.), 1:1 Nyquist (Ekholm, 18.), 1:2 Meier (Corvi, Josi, 24.), 2:2 Zibanejad (Ekman-Larsson, 34.); kazenski streli: Andrighetto za Švico; Ekman-Larsson in Forsberg za Švedsko.
* Kazenske minute: Švedska 4, Švica 10.
Finale letošnjega SP je morda za nekatere presenetljiv, toda Švicarji so na poti do njega presenetili in ugnali dva favorita in se zasluženo prebili v zadnjo tekmo prvenstva. V soboto je Švica v polfinalu premagala Kanado s 3:2, Švedi pa so bili precej bolj prepričljivi in odpravili ZDA s 6:0.
Finale je bil ponovitev tistega iz leta 2013, ko sta se isti ekipi srečali v Stockholmu, takrat so bili boljši Švedi. Ti so bili na tem prvenstvu pred finalom edina še neporažena ekipa, Švicarji pa so odlično stopnjevali formo. V predtekmovanju so bili le četrti, se kot zadnji prebili v izločilni del, potem pa na prvi stopnji izločili Fince in Kanadčane.
V bogati zgodovini švedskega hokeja so Skandinavci danes lovili in ujeli 11. naslov prvaka, dva (2013 in 2017) so osvojili v zadnjih petih letih. Švica na drugi strani zlate medalje tudi po današnjem finalu še nima, to je bil njen tretji poskus, da bi prišla do naslova najboljše reprezentance na svetu po letih 1935 in 2013.
V uvodu zadnjega dne prvenstva so Kanadčani, svetovni prvaki v letih 2015 in 2016 ter lanski poraženci finala, ostali tudi brez vsaj tolažilne nagrade. Američani so ob koncu v malem finalu slavili s 4:1 - dva gola so dosegli, ko so Kanadčani skušali izsiliti podaljšek brez vratarja - in prišli do prve medalje po letu 2015, znova bronaste.
Švicarji so v finalu ubrali povsem enako taktiko kot na prejšnjih dveh tekmah. Pobudo so razumljivo prepustili Švedom, ki so silovito pritiskali in imeli več priložnosti, sami pa so se izjemno dobro branili ter prežali na svoje priložnosti. Ob koncu prvega dela so jo tudi izkoristili, v polno je zadel Nino Niederreiter. A švedski odgovor je bil hiter, Gustav Nyquist je dobro minuto pozneje poskrbel, da je bil izid na semaforju spet izenačen.
Na ledu se ni veliko spremenilo niti v nadaljevanju. Švedska je skušala priti do prednosti, a je vselej naletela na bojevito obrambo in na znova odličnega vratarja Švice Leonarda Genonija. Ta je branil vse, na drugi strani pa so njegovi soigralci spet šokirali favorite finala in spet povedli. Timo Meier je zadel v polno tik pred iztekom švedske kazni.
Tokrat so Skandinavci potrebovali več čaja, da so se vrnili, šele deset minut zatem je z neubranljivim strelom od daleč švicarskega vratarja drugič na tekmi matiral Mika Zibanejad.
In tako je bilo tudi po 40 minutah še izenačeno. Švedi so se v zadnjem delu še bolj odločno vrgli v projekt zlata medalja, Švicarji pa so se še bolj odločno branili. Tudi za ceno prekrškov, imeli so dve zaporedni izključitvi sredi tretjine, a so obe preživeli. Kot tudi nadaljnji nalet Švedske, zadnjo priložnost je imel Viktor Arvidsson nekaj sekund pred kocem rednega dela, tako da je finale šel v podaljšek.
V tem nobena od ekip ni želela preveč tvegati, še vedno sta bili obe obrambi trdni, še vedno so bili za malenkost boljši Švedi, najlepšo priložnost pa je imel John Klingberg. A tekmo bi lahko odločil Švicar Kevin Fiala, ki pa mu je Anders Nilsson tri minute pred koncem ubranil neoviran strel z dveh metrov. Tri sekunde pred koncem pa je nato Švicarje rešila vratnica po strelu Adama Larssona.
Pri kazenskih strelih je za Švico zadel le prvi izvajalec Sven Andrighetto, za Švedsko pa sta bila uspešna Oliver Ekman-Larsson in Filip Forsberg, kar je bilo dovolj za ubranitev lanske lovorike.
Svetovni prvaki in dobitniki medalj: leto prizorišče zlato srebro bron ------------------------------------------------------------------- 1930 Chamonix/Berlin Kanada Nemčija Švica 1931 Krynica Kanada ZDA Avstrija 1932 Lake Placid (OI) Kanada ZDA Nemčija 1933 Praga ZDA Kanada Češkoslovaška 1934 Milano Kanada ZDA Nemčija 1935 Davos Kanada Švica V. Britanija 1936 Ga-Pa (OI) V. Britanija Kanada ZDA 1937 London Kanada V. Britanija Švica 1938 Praga Kanada V. Britanija Češkoslovaška 1939 Zürich Kanada ZDA Švica 1940 - 1946 prvenstev ni bilo 1947 Praga Češkoslovaška Švedska Avstrija 1948 St. Moritz (OI) Kanada Češkoslovaška Švica 1949 Stockholm Češkoslovaška Kanada ZDA 1950 London Kanada ZDA Švica 1951 Pariz Kanada Švedska Švica 1952 Oslo (OI) Kanada ZDA Švedska 1953 Zürich Švedska Nemčija Švica 1954 Stockholm ZSSR Kanada Švedska 1955 Dortmund Kanada ZSSR Češkoslovaška 1956 Cortina (OI) ZDA Kanada Cortina (selekcija OI) 1957 Moskva Švedska ZSSR Češkoslovaška 1958 Oslo Kanada ZSSR Švedska 1959 Praga Kanada ZSSR Češkoslovaška 1960 Squaw Valley (OI) ZDA Kanada ZSSR 1961 Ženeva Kanada Češkoslovaška ZSSR 1962 Denver Švedska Kanada ZDA 1963 Stockholm ZSSR Švedska Češkoslovaška 1964 Innsbruck (OI) Švedska Češkoslovaška Innsbruck (selekcija OI) 1965 Tampere ZSSR Češkoslovaška Švedska 1966 Ljubljana ZSSR Češkoslovaška Kanada 1967 Dunaj ZSSR Švedska Kanada 1968 Grenoble (OI) ZSSR Češkoslovaška Kanada 1969 Stockholm ZSSR Švedska Češkoslovaška 1970 Stockholm ZSSR Švedska Češkoslovaška 1971 Bern ZSSR Češkoslovaška Švedska 1972 Praga Češkoslovaška ZSSR Švedska 1973 Moskva ZSSR Švedska Češkoslovaška 1974 Helsinki ZSSR Češkoslovaška Švedska 1975 München ZSSR Češkoslovaška Švedska 1976 Katowice Češkoslovaška ZSSR Švedska 1977 Dunaj Češkoslovaška Švedska ZSSR 1978 Praga ZSSR Češkoslovaška Kanada 1979 Moskva ZSSR Češkoslovaška Švedska 1981 Göteborg ZSSR Švedska Češkoslovaška 1982 Helsinki ZSSR Češkoslovaška Kanada 1983 Düsseldorf ZSSR Češkoslovaška Kanada 1985 Praga Češkoslovaška Kanada ZSSR 1986 Moskva ZSSR Švedska Kanada 1987 Dunaj Švedska ZSSR Češkoslovaška 1989 Stockholm ZSSR Kanada Češkoslovaška 1990 Bern ZSSR Švedska Češkoslovaška 1991 Turku Švedska Kanada ZSSR 1992 Praga Švedska Finska Češka 1993 Dortmund Rusija Švedska Češka 1994 Bolzano Kanada Finska Švedska 1995 Stockholm Finska Švedska Kanada 1996 Dunaj Češka Kanada ZDA 1997 Helsinki Kanada Švedska Češka 1998 Zürich Švedska Finska Češka 1999 Oslo Češka Finska Švedska 2000 St. Peterburg Češka Slovaška Finska 2001 Köln Češka Finska Švedska 2002 Göteborg Slovaška Rusija Švedska 2003 Helsinki Kanada Švedska Slovaška 2004 Praga Kanada Švedska ZDA 2005 Dunaj Češka Kanada Rusija 2006 Riga Švedska Češka Finska 2007 Moskva Kanada Finska Rusija 2008 Quebec/Halifax Rusija Kanada Finska 2009 Bern Rusija Kanada Švedska 2010 Köln Češka Rusija Švedska 2011 Bratislava Finska Švedska Češka 2012 Helsinki/Stockholm Rusija Slovaška Češka 2013 Stockholm/Helsinki Švedska Švica ZDA 2014 Minsk Rusija Finska Švedska 2015 Praga/Ostrava Kanada Rusija ZDA 2016 Moskva/St. Peterburg Kanada Finska Rusija 2017 Pariz/Köln Švedska Kanada Rusija 2018 Koebenhavn/Herning Švedska Švica ZDA
(Opomba: do leta 1968 so za SP štele tudi olimpijske igre)