Kako bi strnili vtise s prvenstva v Ostravi?
Razočaranje. Zadnja tekma je bila bolj kot ne revijalna. Nismo dosegli tistega, kar smo si želeli, in smo razočarani.
Kaj se je na Češkem dogajalo s slovensko reprezentanco?
Ni šlo. Tako je pač v športu – enkrat gre, drugič ne gre nič in tokrat smo bili vedno prekratki. Včasih po lastni krivdi, včasih zaradi višje sile, ampak rezultat je pač takšen, kot je.
Je neučinkovitost glavni vzrok za neuspeh?
Neučinkovitost in občasno nedisciplina.
Če pogledate v prihodnost slovenskega hokeja in svojega dela z reprezentanco, kje se vidite?
Za prihodnost slovenskega hokeja ne vem, kje je, zase vem. Moja zgodba z reprezentanco pa je končana in tega tudi ne bom več pojasnjeval.
V kakšnem spominu vam bo ostala ta zgodba, doživeli ste kar nekaj lepih trenutkov?
Redki so taki, ki na stvari gledajo pozitivno, v Sloveniji žal prevladujejo negativci. Če lahko živijo s tem, naj živijo, jaz bom težko živel brez teh fantov, ker so dobri. (premor) Zaslužijo si boljšo podporo, kot jo imajo. Težko vam zdaj kaj več povem. Veliko je bilo lepega, nekaj pa je bilo tudi žalostnega. Tu lahko hitro preštejemo ljudi, ki zlivajo gnojnico in na vse skupaj vplivajo negativno.
Zakaj taka odločitev?
Zato, ker sem tako rekel.
Turnir ste zaključili z zmago in tako dokazali, da je mogoče zmagati tudi z enim golom.
Tudi danes bi bilo lahko drugače. Zgodba je bila enaka, drugačen je bil le rezultat.
Tudi fantje so se borili do konca.
To moštvo je to že velikokrat pokazalo, dokazalo močan značaj, vendar nekateri tega ne cenijo ter blatijo njih in mene. Če s tem lahko živijo, naj kar. Jaz bom mirno živel naprej, za njih pa ne vem. Morda pa so bili že kdaj prej udarjeni s kakšne strani, tako da …
Varovancem ste svojo odločitev povedali pred nami, kakšen je bil njihov odziv?
Da, povedal sem jim v slačilnici, ne bi bilo pošteno, če bi izvedeli kje drugje.
Za prihodnost slovenskega hokeja ne vem, kje je, zase vem. Moja zgodba z reprezentanco pa je končana in tega tudi ne bom več pojasnjeval.
Je bil za njih to velik šok?
Ne vem. Zame ni bil.
Je mogoče, da si boste premislili?
Ne bom si premislil. Veste, zakaj in zaradi katerih ljudi. Upam, da lahko živijo. Jaz bom, upam, še nekaj časa.
Vaša prihodnost?
Saj ni pomembna. Čim manj hrane za (s prstom je pokazal na novinarje, op. p.) ...
Koga vidite kot svojega naslednika?
To ni moja naloga.
Predsednik HZS Matjaž Rakovec je bil verjetno presenečen, saj nam je še pred tekmo z Danci govoril, da na vaš odstop ni niti pomislil. Tudi on vas očitno ni mogel prepričati?
Poskušal je, a včasih je pot, po kateri hodiš, pač prestrma ali preveč kamnita. Saj sem že vse povedal.
Kdaj ste se odločili, da boste dali odpoved?
Zdaj, med prvenstvom. Hotel sem končati že lani po Gojangu, ki je bil zame velik uspeh, vendar sem tam videl možnost za nadgradnjo. Tu nadgradnje žal ni bilo. Želel sem, da bi vsaj ostali v skupini in bi se dostojno poslovil, vendar nam žal ni uspelo.
Ali ne vidite nobenega motiva več?
Motivov vidim ogromno, a ne moreš delali v takem okolju.
Smo krivi novinarji?
Precej.
Smo bili jeziček na tehtnici mediji?
Ne. Vse skupaj je tako prišlo, suma sumarum.
Kako so se odzvali igralci?
To, kako so odločitev sprejeli, bo ostalo med nami, v slačilnici, tega zdaj nočem razlagati. Po petih letih pa morate vedeti, da je bilo čustveno.
Se vam zdi, da ste si za odločitev vzeli dovolj časa? Ni bilo prehitro?
Ne, ne. Vedno se tako odločim. Včasih jih zaradi tega dobiš po riti, največkrat pa ne. Sem neposreden in ne slepomišim, temveč povem, kako je, in po mojem mnenju je to edina pot. Zame je. Za mnoge ne.
Obžalujete kakšno odločitev?
Ne. Vemo, da smo omejeni in da prav veliko ne moremo spreminjati. V nekatere stvari verjameš in včasih se izide, včasih pa ne.
Očitno tudi zmaga nad Dansko in prve tri točke zunaj skupine za obstanek niso dovolj velika motivacija?
Kje pa. Ne.
Kaj sledi za vas?
Šel bom v slačilnico, se preoblekel in sedel na avtobus.