Tesno tekmo, na kateri je Patrick Sharp goste popeljal v vodstvo, Valtteri Filppula pa je na sredini tekme izid poravnal, je nato v 43. minuti odločil Antoine Vermette. Mož, ki se je iz ozadja še enkrat prebil pod najbolj svetleče žaromete, česar od kanadskega centralnega napadalca nihče ni pričakoval.
VISOKA CENA, A NE V ZELENCIH
Niti pri Blackhawksih, ki so ga sicer 28. februarja letos (dva dneva pred koncem prestopnega roka) pripeljali v svoje vrste in za to pošteno odprli "denarnico". Pravzaprav je bila cena precej zasoljena, a ta ni bila v dolarjih. Chicago je v zamenjavo za 32-letnega veterana Arizoni odstopilo izbor v prvem krogu letošnjega nabora, Kojoti pa so ob tem pod svoje okrilje sprejeli še mladega talentiranega branilca Klasa Dahlbecka.
Chicago takrat ni imel ravno druge izbire, saj si je Patrick Kane le nekaj dni pred tem zlomil ključnico, nekdo ga je moral nadomestiti, čeprav Antoine ni veljal za nekoga, ki bi se zanj množično grebli.
Vermette v rednem delu sezone obenem ni poskrbel za neki poseben presežek, tudi prilagajanje v novem okolju zanj ni bilo preprosto. Iz Arizone, kjer je pred tem igral tri sezone, je prišel kot eden od hokejistov, ki so igrali pod največjim pritiskom, bil je prvi centralni napadalec, a v Chicagu to ni pomenilo prav nič. Od povprečne ekipe se je preselil v slačilnico, kjer so vajeni največjega mogočega uspeha, kjer se odkrito pričakuje, da bodo v to znova in znova prinesli 15-kilogramsko srebrnino.
MUČNO PRILAGAJANJE
Povprečno pri novem delodajalcu še zdaleč ni bilo dovolj. V bistvu je bil v novem okolju večkrat zmeden kot pa ne, nova vloga in naloge kot šele tretjega centra (z njim igrata Teuvo Teravainen in Kris Versteeg) so mu bile neznanka, prilagajanje na to pa mučno. Glavni trener ekipe iz vetrovnega mesta Joel Quenneville je Kanadčanu že ob startu v najpomembnejši del sezone dal vedeti, da nanj v takem stanju ne bo računal, in Vermette je uvodni tekmi prvega kroga proti Nashvillu preživel na tribuni.
POMEMBNI ŠTIRJE V KONČNICI
1. Prvega je dosegel v prvem krogu na četrti tekmi proti Nashvillu, ko je po le 87 sekundah vodstva Predatorjev izenačil na 1:1.
2. Drugi in prvi odločilni je sledil na tekmi številka 4 v finalu Zahoda proti Anaheimu, zadel je v drugem podaljšku.
3. S tretjim je odločil zmagovalca prve tekme finala, ko je za zmago zadel 118 sekund po tem, ko je Teravainen izenačil na 1:1.
4. Mogoče najbolj pomemben je bil prav zadnji, s tem v soboto je Chicago pripeljal pred ciljno črto.
Mnogi so se čudili njegovi neprepričljivi igri, še več jih je bilo, ki so menili, da mu v Čikagu ne bo uspelo. Eden tistih, ki so mu uspeh privoščili in ki so vedeli, da je iz pravega testa za velike tekme, je bil njegov nekdanji trener pri Kojotih Dave Tippet. Dolgoletni prijatelj in nekdaj tudi Quennevillov soigralec v mladih letih je slednjemu gotovo pojasnil, da iz Vermetta lahko potegne več, če mu bo le izkazal zaupanje. Quenneville je poslušal kolega in storil prav to. Prekaljenemu trenerju zdaj vsekakor ne more biti niti malo žal, da je upošteval nasvet starega prijatelja.
Veteran z enajstletnimi izkušnjami v ligi NHL novega stratega od takrat ni pustil na cedilu. V celotni končnici je sicer dosegel štiri zadetke, skromno bi rekli, a trije so se izkazali za neprecenljive, saj so Blackhawksom prav ti zagotovili zmage.
"Že pred časom sem prebral izjavo trenerja Phoenixa Dava Tippeta, ki je rekel, da Antoine najbolj zasije na najbolj pomembnih tekmah," je po sobotni tekmi dejal branilec Chicaga Niklas Hjalmarsson in dodal: "Zdaj vsi vemo, da je imel Tippet popolnoma prav."
