Večina te dni oziroma tedne počiva, dopustuje, na sploh nabira moč za nove izzive, ki jih čakajo že čez nekaj kratkih mesecev, ko se bodo začele nove klubske sezone.
Da ima slovenski hokej dva obraza, ni skrivnost. Tistega sijajnega, ki ga kaže naša članska reprezentanca, ki iz leta v leto premika meje še pred časom nepredstavljivega, in tistega slabšega, ki zadeva naše klube. Pol ducata članskih ekip bo še drugo leto zapored igralo v amaterski ligi INL. Nikomur ni postlano z rožicami, a klubi se borijo. Ne moremo trditi, da ni tako tudi pri edinem preostalem slovenskem profesionalnem klubu Telemachu Olimpiji, vendar je skrivnosti in skrivanj preveč.
Prvi, ki mu je prekipelo zaradi neprimernega odnosa vodstva kluba, je bil Miha Verlič. Prejšnji teden je statistično najboljši posameznik pretekle sezone sporočil, da enostransko prekinja svojo pogodbo z Olimpijo. Bilo je dovolj. Nekaj dni po odločitvi je priznal, da spi veliko bolje. "Počutim se boljše, situacija je res neprijetna. Veliko raje bi videl, da bi se v časnikih pisalo o uspehih kluba kot o slabih stvareh, ki se dogajajo. Drugače ni več šlo," je uvodoma pojasnil 22-letni napadalec.
Vse prošnje za kakršenkoli sestanek ali pogovor so naletele na gluha ušesa. Miha pravi, da je po vrnitvi iz olimpijskih iger v Sočiju začel razmišljati o novem koraku, da bi šel igrat v tujino, takrat so se pojavili tudi prvi interesi drugih okolij. "Takrat sva se z Matjažem Sekljem tudi zadnjič sestala, a se ni dalo ničesar dogovoriti. To, kar sem naredil zdaj, mi je predstavljalo zadnjo možnost. Pričakoval sem, da bomo to rešili na drugačen način, da se bo dalo vse normalno urediti, in ne tako, kot se je, da sem moral enostransko prekiniti pogodbo. Pričakoval sem, da bodo pri Olimpiji bolj odprti za pogovor," je razočaran hitri in zviti napadalec.
Zadnji v dolgi vrsti
Da v tem tednu, odkar je sporočil, da zapušča ljubljanski klub, ni z njim navezal stika prav nihče iz te organizacije, ni presenečen. S svojo odločitvijo in potezo direktorja Olimpije Matjaža Seklja ali kogarkoli drugega ni vznemiril niti toliko, da bi se reprezentantu in olimpijcu odzval ali da bi klub pojasnil svojo stran zgodbe. "Stika nisem niti pričakoval. Mislil pa sem, da bodo tudi oni o tej situaciji spregovorili v javnosti," a niso.
Klub iz Celovške 25 mu je dolžan štiri plače, zadnjo je dobil novembra, tako je bolj ali manj tudi pri vseh ostalih hokejistih, ki so to sezono nosili dres z zmajem na prsih. Veliko je takih, do katerih ima klub precejšnje dolgove še iz več preteklih sezon. Če bo Verlič ta denar kdaj dobil, ne ve, pravi, da odnehal ne bo. "Obupal nisem, upam, da bom našel način, da bi prišel vsaj do nekega deleža denarja, ki so mi ga dolžni. Vem, da bo težko, pred mano jih je v vrsti namreč še kar nekaj," se zaveda talentirani Štajerec.
Pred dvema dnevoma je Verlič še na en način dokončno zaključil triletno ljubljansko poglavje, s tem, da je začel pisati novega. Gradec bo dve leti njegov dom (možnost ima nato pogodbo podaljšati še za dve leti), vodstvo črnih panterjev je bilo v svojih namerah najbolj konkretno. "Prvič mi je to, da se zanimajo zame, na uho prišlo po vrnitvi iz Sočija, konkretnega takrat ni bilo nič. Zame naj bi se zanimali tudi beljaški VSV, Vienna ter klub iz nemške DEL, a dokler ne dobiš pogodbe, so to samo ugibanja. Največ interesa je na koncu pokazal Graz, zato se mi ni bilo težko odločiti," je priznal naš sogovornik in dodal, da mu je pri tem pomagal tudi Ivo Jan.
Slednji ga je prvi predlagal vodilnim možem avstrijskoštajerskega moštva, ki so se s svojim pomočnikom trenerja strinjali. Verlič je zelo zadovoljen, da bo tudi v prihodnje lahko delal z Janom. "Veliko mi pomeni, da bo v klubu nekdo, za katerega vem, da me spoštuje, ki verjame vame in ki ti lahko od časa do časa tudi malo ščiti hrbet," je še pripomnil Miha, ki se konec tedna z dekletom odpravlja na zaslužene počitnice v Egipt. Po vrnitvi ga čakajo suhi treningi, kot je že vajen, bo vadil doma skupaj z Janom Muršakom in Mitjo Robarjem, selitev v drugo največje avstrijsko mesto ga čaka konec julija.
Raznovrstne in številčne
Konec julija ali najpozneje na začetku avgusta je vsa leta, odkar se dokazuje v ligi EBEL, tudi Olimpija začenjala priprave na novo sezono. Ali bo tako tudi letos, ne vemo. Po neuradnih informacijah smo ta teden izvedeli, da se moštvo vseeno naj ne bi selilo v Zagreb, kot tudi, da igranje v ligi EBEL ni in tudi ni bilo nikoli pod vprašajem, kar nam je navsezadnje na začetku aprila v intervjuju, objavljenem v Ekipi, povedal tudi direktor lige EBEL Christian Feichtinger, saj Olimpija izpolnjuje vse pogoje za sodelovanje v njej.
Žal pa ostaja veliko odprtih vprašanj, za katera si že dalj časa prizadevamo, da bi nanje dobili odgovore. Težava je v tem, da nam nikakor ne uspe stopiti v stik z alfo in omego kluba. Tudi včeraj je Sekljev telefon zvonil v prazno, oglašal se je tudi telefonski odzivnik, hkrati smo dobili namig, da pisarna hokejske Olimpije v zadnjem obdobju precej sameva.
Veliko, če ne kar vse o prihodnosti kluba, tako še naprej ostaja neznano in očitno bo tako, vse dokler prvi operativec kluba o njej ne bo hotel spregovoriti sam. Teme so raznovrstne in številčne. Od tega, kako bodo, če sploh bodo, pokrili dolgove do igralcev, zakaj se nihče ni odzval na Verličeve pozive, kakšno je stanje glede načrtovanega povezovanja z Medveščakom in »selitvijo« v Zagreb, kdo bo trener, do tega, kdo od osmerice z veljavno pogodbo bo ostal del moštva, kdo bo zasedel ostala prosta mesta in navsezadnje, ali je klub sploh zmožen živeti dalje. Upamo, da vam bomo lahko z odgovori na ta in še druga vprašanja postregli v najkrajšem času.