Vse to je Rok Tičar, vse to krasi otroka jeseniške hokejske šole, ki bo čez dobra dva meseca pred novim velikim izzivom. Tokrat se z njim seveda nismo pogovarjali le o prihodnosti, ozrli smo se tudi v preteklost.
Rok se je iz Nemčije v domovino vrnil pretekli vikend, v zgodnjih jutranjih urah svojega 25. rojstnega dne. Sezona je bila dolga, konec bridek. S Kölnom je še v drugem zaporednem finalu lige DEL ostal praznih rok. "Cilj je bil enak lanskemu, ekipa je bila zanj na novo zgrajena že lani, naslov je bil edini cilj," je že znana visoka pričakovanja nemškega kluba še enkrat ponovil Rok.
Če je bil Köln med rednim delom eden najboljših, če je bil tudi v končnici zelo prepričljiv, pa se je morskim psom pošteno zataknilo v finalu. V tem so v zmagah vodili z 2:0, na koncu so serijo izgubili s 3:4. "Nismo pokazali igre, s katero bi osvojili naslov, bilo je premalo," je bil jedrnat Tiki in ob vprašanju, če je bila sezona neuspešna, zelo samokritično odgovoril: "Da. Sezona je neuspešna."
Rok se domov ni vrnil razočaran le zaradi drugega mesta. Grenek priokus je ostal zaradi dejstva, da je v finalni seriji tri tekme spremljal s tribune, kamor ga je poslal glavni trener Uwe Krupp. "Ko so se začele pojavljati zgodbe o ponudbah drugih klubov, se je vse spremenilo," je začel pojasnjevati naš sogovornik, ki je dejal, da je pogodbo z Bratislavo podpisal že na začetku marca. "A o tem nikomur nisem rekel niti besede, predvsem zaradi tega, kar je potem sledilo. Predvideval sem, da bo Uwe naredil to, kar nato na žalost tudi je. Črtal me je iz postave, nisem bil več del njegovega načrta. Moja nova pogodba ni ostala dolgo skrita. Tu so agentje, hokejski svet je majhen, pri taki ekipi, ki jo je sestavil, je menil, da bo lahko osvojil naslov tudi brez mene." A ga ni in Roka smo povprašali, če meni, da je trenerju žal za to potezo. "Mislim, da mu ni, ti ljudje imajo debelo kožo."
Ni prijetno gledati
Čeprav se je sezona končala, kot se je, pa Rok ni rade volje zapustil okolja, kjer je živel dve leti. Pravi, da bi tu z veseljem ostal (nekaj stvari bi morali doreči), tu je užival, imel je super soigralce, mesta se je navadil: "Liga je odlična. Mogoče pa se kdaj še vrnem."
Statistično je bila njegova sezona celo boljša kot lani, čeprav je bila njegova vloga v ekipi precej drugačna. "Glede na to, da sem skoraj celotno sezono igral v četrtem napadu, da nisem igral power playa, sem s sabo zelo zadovoljen. Še nikoli nisem videl nikogar, ki bi igral v četrtem napadu in imel toliko točk, kot sem jih imel letos jaz. Glede tega sem zadovoljen, glede ostalih stvari pa ne," razočaranja nad dogodki v finalu ne skriva Jeseničan, ki bo tri leta, ki jih je preživel v ligi DEL, v spominu ohranil kot lepa.
"Liga je za eno stopnico boljša od lige EBEL in veliko sem se naučil. Še posebej o delovanju centra v obrambni tretjini. Zelo sem se moral popraviti, se učiti, veliko delati na tem,« je opisal prednosti.
Za trenutek smo se nato še zadržali pri finalu, ki je bil uspešen za Ingolstadt Roberta Saboliča in Žigo Jegliča, za njegova prijatelja, hkrati pa soigralca v udarnem napadu reprezentance. "Ni prijetno še drugič zapored gledati, kako tvoj nasprotnik dvigne pokal," je vzdihnil Rok, a nato dodal: "Zanju sem bil vesel, še posebej ker je šlo prav zanju, saj smo v stiku praktično vsak dan. Zasluženo sta se veselila."
Po Sočiju so nama Nemci čestitali iz srca, ni bilo čutiti ljubosumja. Zelo so bili veseli za naju, za reprezentanco. Gledali so tekme, dejali so, da prav nič ni bilo po sreči, da smo si uspeh priigrali sami.
Vsem trem ter četrtemu slovenskemu mušketirju v finalu Alešu Kranjcu je v tem času zrasla tudi precejšnja brada. Ravno Rok se je lahko pohvalil z najbolj košato med četverico, priznal je, da je bila lani bolj skromna. "To spada zraven, veliko prijateljem je bilo to smešno, zame pa niti ne več toliko. Še posebej ko te začne srbeti, na sprehodih sem bil videti kot Bedanec," se je v smehu slikovito opisal Tiki: "Na ulici sem opazil, da so se mi ljudje nekajkrat smejali, najprej nisem vedel, zakaj, potem pa sem se spomnil, kakšen sem videti, in postalo mi je jasno."
Verjel v rise
Z mladeničem z Jesenic smo se seveda posvetili tudi novemu izzivu. Desetega julija odhaja v slovaško prestolnico, bratislavski Slovan bo dal kmalu izdelati tekmovalni dres z njegovim priimkom na hrbtu, Rokov krst v ligi KHL bo kmalu tu. "Gre za še eno stopnico višje in vem, da bo treba poleti še bolj trdo delati, še bolj bom moral biti pripravljen. Ne vem povsem, kaj natančno naj pričakujem. Nekdanji soigralec mi je dejal, da so dobri drsalci, a da liga ni tako fizična. Jasno mi je, da je pred mano težka sezona," ve Rok, s katerim so vodilni možje tega kluba navezali stik nedolgo po OI v Sočiju.
Ve se, da bo ob Tičarju tudi Jeglič igral za edinega slovaškega predstavnika v ligi KHL, v čemer naš sogovornik vidi le pozitivno. "Toliko časa se že poznava in igrava skupaj, da bo to za vse le dobro, da bo tudi izven ledu vse tako, kot mora," se je prisotnosti še enega Slovenca vesel Rok.
Pokramljali smo tudi o Saboliču. "Nič ne vem, nisva se še uspela slišati. Upam, da si je kdo iz Bratislave pogledal kakšno našo tekmo in kako igramo skupaj. Želim si, da bi tudi Robi prišel k nama z Žigo," ne skriva reprezentant, ki je moral izpustiti SP v Južni Koreji. Soigralce je seveda spremljal. "Tokrat nisem bil zraven, so pa fantje odlično opravili svojo nalogo. Za start pa vemo, da je vedno najtežji," je razplet v Gojangu pokomentiral 25-letni oklepnik, ki je bil z risi tudi v stiku: "Verjel sem, da bodo uspešni. Že vnaprej sem jim čestital."
Naslednje leto bo na SP na Češkem lahko nosil reprezentančni dres. Pravi, da je Soči prinesel nekaj lepega, a nadgradnja bo morala slediti. "Zdaj si samo želim, da bi na naslednjem SP obstali v eliti, da ne bi kar tako izpadli. Treba je nadgraditi igre iz Sočija in več let igrati na tej ravni," je še zaključil.
