Z dvema zadetkoma na štirih tekmah je Aleš Mušič pred zadnjo tekmo drugi najučinkovitejši hokejist v naši izbrani vrsti. Včeraj, ko sta se končali še preostali tekmi četrtega tekmovalnega dne, ko smo dobili vse odgovore glede smernic zadnjih obračunov, smo z Ljubljančanom stopili v stik. Pokramljali smo o tekmah, dogajanju oziroma o celotni unikatni korejski dogodivščini.
Sprva smo se s hitrim napadalcem dotaknili zadnje predstave Slovenije. Sijajna prva, slaba druga in nato najbolj učinkovita tretja tretjina so poskrbele, da navijačem v zgodnjih jutranjih urah ni bilo dolgčas. Aleš je dejal, da jih je selektor od začetka opozarjal na zelo dober ukrajinski power play, a opozorila niso zalegla. "Dobili smo tri gole, a to je bilo praktično vse, kar smo jim dali. Bili smo boljši tekmec, imeli več strelov, goli, ki smo jih dobili, so bili prelahko doseženi. Na to bo treba še kako paziti na tekmi z Avstrijci, dobro smo videli, kako se lahko vse obrne na glavo," je pogovor začel Aleš, s katerim smo se na hitro ustavili še pri drugem odmoru. Kakšen je bil odziv slačilnice, ko so v to prišli z izenačenjem 2:2? "Panike ali česa podobnega ni bilo. Trener nam je rekel, da moramo spet začeti igrati kot v prvi tretjini: čim bolj enostavno, da naj plošček čim večkrat pošljemo proti ukrajinskem golu. To smo tudi naredili in dobro se je končalo," je razložil naš sogovornik, ki nam je nato podal še splošni vtis o predstavah na svetovnem prvenstvu.
Pravi, da se vidi iz tekme v tekmo napredek v igri, ne samo veliko, temveč kar ogromno prostora za izboljšave pa seveda tudi Aleš vidi v igri z igralcem več. Le dva gola iz 23 (!) poskusov sta porazna statistika. "Mislim, da bi mogli veliko večkrat in tudi iz vseh položajev sprožiti strel na gol in iti po odbitke. Premalo streljamo. Vsi vemo, da lepih golov v hokeju praktično ni več, da se veliko ploščkov zbeza, pomete v gol," je razpredal Mušič in nadaljeval: "Zadnje tri tekme smo odigrali dobro, seveda do kakšnih napak vedno pride, drugače pa lahko rečem, da je igra vedno boljša. Upam, da bomo vse to v soboto samo še nadgradili."
V poštev le štiri
Da bo dogajanje na tem SP tako razburljivo in izenačeno, najbrž ni pričakoval skoraj nihče. Vsaj ta generacija še ni doživela, da bi bila na tej ravni tekmovanja konkurenca tako zelo izenačena. Tudi Aleš ni pričakoval takega poteka. "Priznam, da sem pričakoval drugačen razplet. Predvsem Japonci, ki so prekrižali načrte nam in Ukrajincem, se dobro držijo. Vidi se, da zna že vsak igrati hokej, da je vsaka tekma težka in moraš v to vselej iti stoodstotno osredotočeno, saj se drugače hitro opečeš," je nadaljeval hitri napadalec, ki bo tudi zadnjo tekmo drsal ob boku še dveh zelo hitrih kolegov, Janu Muršaku ter Žigi Pancetu.
O tem, kaj jo čaka jutri, včeraj naša četa še ni razmišljala, tudi danes, ko imajo ekipe prost dan, misli še ne bodo usmerjene v boj z Avstrijci. Je pa seveda vse jasno kot beli dan. "Takoj, ko se nam je pripetil poraz na prvi tekmi, smo vedeli, da bomo mogli do konca turnirja na vseh ostalih zmagati. Načrt pred prvenstvom je bil seveda zmagati na vseh petih, žal smo se proti Japoncem opekli, zdaj kaj drugega kot štiri zmage ne pride v poštev. Spet je naneslo na to, da bomo odločilni boj bili z Avstrijo. Naredili bomo vse, da jo premagamo in dosežemo naš cilj, to je uvrstitev v elitno divizijo," je samozavestno govoril otrok Olimpije, ki nikoli ni igral za drug klub kot pa ljubljanskega. Pa je motiv kaj večji, ker se bodo jutri srečali ravno z največjimi rivali? "Ne, niti približno. Ta je vsako tekmo isti," je zatrdil.
Podpisali igralske kartice
Danes rise čaka dan, v katerem se bodo lahko tudi malo sprostili. Večji del slovenske odprave si bo ogledal elitno okrožje Gangnam. Od zdaj se, razen v širši okolici hotela, niso veliko gibali po Gojangu oziroma Seulu, ki je našega sogovornika pozitivno presenetil. "Vse sem si predstavljal malo drugače, da bo malo bolj podobno Kitajski, da bodo strehe hiš in ostalo v azijskem slogu, tako kot vidiš v filmih," se je zasmejal Mušič: "Zelo je modernizirano, veliko bolj je podobno zahodnemu svetu, čeprav smo, ko smo odšli v bližino središča Gojanga, doživeli bolj tradicionalno azijsko oziroma korejsko vzdušje."
Zeleno na tribuni
Aleš si bo poleg vsega omenjenega Južno Korejo ohranil v zelo lepem spominu po še eni stvari. Na vseh tekmah Slovenije na tribuni za rise pesti stiska starejši gospod iz Japonske. Zanimivo je predvsem to, da med gledalci ne sedi oblečen v dres slovenske reprezentance, temveč v dres Olimpije s številko 16. Torej ravno v Aleševega. "Gospod spremlja ligo EBEL, je velik navijač. Dres si je naročil iz Evrope, ima tudi zbirateljske kartice igralcev lige EBEL, ki smo mu jih z Miho Verličem in Žigo Pancetom tudi podpisali, ko je po tekmi prišel do nas. Ne govori ravno dobro angleško, zato nismo veliko govorili, vendar pa je bil zelo vesel, ko smo se spoznali. Zanimivo je videti nekaj takega na drugem koncu sveta. Da se ozreš na tribuno in vidiš človeka v Olimpijinem dresu. Sprva skorajda nisem verjel svojim očem," je enega od dogodkov, ki si ga bo zapomnil za vse življenje, še vedno osupel opisal Aleš, ki se je na veliko veselje japonskega gospoda z njim tudi rade volje fotografiral.
