Potem ko so v soboto odigrali svojo zadnjo tekmo v sezoni 2013/14, so se sinoči naši hokejisti že vrnili iz Južne Koreje. Lepšega zaključka, kot so si ga priborili, si ne bi mogli želeti. Nova zmaga nad Avstrijci, prvo mesto in zlata kolajna so pika na i sijajni sezoni, ki je zlepa ne bomo pozabili.
Lepo darilo je dan po praznovanju 35. rojstnega dne dobil kapetan Tomaž Razingar, ki je na podelitvi ob zlatem odličju v roke prejel tudi pokal zmagovalca svetovnega prvenstva divizije 1A za leto 2014. Cilj so risi izpolnili, čeprav s(m)o spoznali, da naloga vsekakor ni bila lahka, kako tanka je lahko črta med uspehom in porazom, pa so se na zadnji tekmovalni dan naučili vsi udeleženci. Japonci, ki bi se z zmago nad že odpisanimi Madžari lahko veselili uvrstitve med elito, so doživeli pravi polom. Naši vzhodni sosedje so jim povsem pokvarili načrte, točka, ki so jo samuraji osvojili, potem ko so izgubili po kazenskih strelih, ni bila dovolj, da bi se uvrstili med najboljših 16 reprezentanc, ki bodo prihodnjega maja tekmovale na Češkem.
Kaj prinaša, kaj odvzame
Slovenci so pred zadnjim obračunom vedeli, kaj vse jim prinaša in kaj vse jim lahko odvzame. Avstrijci so na drugi strani po razpletu boja med Japonci in Madžari že pred prvim vrženim ploščkom vedeli, da so si priigrali vozovnico za elitno divizijo. Za Slovence na drugi strani je bila zmaga imperativ, risi so do nje tudi prišli. S tem so le potrdili, da uspeh z olimpijskih iger ni bil nikakršno naključje in da so kljub odsotnosti osmih pomembnih igralcev zmožni še enkrat in še enkrat in še enkrat stopiti skupaj in uresničiti cilj, ki je tej presežkov polni sezoni postavil le še piko na i.
Kdo se bo spomnil
Na kakšen način in s kakšno igro so do zadnje zmage prišli, niti ni pomembno. Ko se bomo čez čas spominjali prvenstva in slovenskih predstav s SP v Gojangu, se nihče ne bo spomnil, kako so igrali, temveč kakšen je bil končni izkupiček. Dejstvo je, da Slovenci proti Avstrijcem, ki so na tem turnirju nastopili s kar desetimi debitanti, niso pokazali najboljšega obličja. Vse do zadnjega zvoka sirene je bilo napeto, igra je bila daleč od želene, a tekme je včasih treba zmagovati tudi s slabšim umetniškim vtisom. Severni sosedje so bili gotovo slabši tekmec, a slovenskim oklepnikom igra ni in ni stekla, energija ni bila tista prava, drsalno niso bili na pravi ravni. Priložnosti so bile, a risi ploščku vnovič dolgo niso našli poti v mrežo.
Za junaka zadnjega slovenskega boja bi lahko izpostavili dva moža - vratarja Luko Gračnarja in dvakratnega strelca Jana Urbasa. Ta je poskrbel za dve slovenski vodstvi. Tisto v 34. minuti je bilo roko na srce precej na meji dovoljenega, saj je Marcel Rodman delno oviral vratarja Bernharda Starkbauma (vanj ga je sicer porinil avstrijski branilec), Urbas pa je gol dosegel po odbitem ploščku. Avstrijci so prek Benjamina Petrika hitro odgovorili, Gračnar je bil nemočen ob njegovem strelu z razdalje, a v zadnjih desetih minutah tekme so Slovenci pokazali dovolj, da so si zagotovili zmago. Urbasov drugi gol je bil plod lepe akcije, mladi branilec Miha Štebih pa je minuto in pol do konca tretje tretjine, sicer tudi z nekaj sreče - plošček se je odbil od palice enega avstrijskih hokejistov -, zapečatil usodo tekmeca ter potrdil novo, osmo slovensko uvrstitev v elitno divizijo.
Zasluženo
"Bila je zelo težka tekma. Sploh začetek, igrali smo živčno, in to se je videlo, ko smo delali nepotrebne napake, ki jih sicer ne delamo. Avstrijci so dobro igrali v obrambi, mi nismo igrali, kot znamo, nismo drsali, kot znamo, morda smo igrali celo nekoliko ležerno, a na koncu se je vse dobro izteklo. V zadnji tretjini smo stisnili, dali tisti gol in še drugega. Čestitke vsem fantom, mislim, da gremo zasluženo tja, kamor spadamo," so bile zadnje misli 25-letnega Urbasa, ki je bil statistično - s sedmimi točkami - naš najboljši reprezentant. Po pestri sezoni napadalca, ki si je letos služil kruh pri Münchnu v ligi DEL, zdaj čaka tudi pestro poletje. Kot smo že poročali, se bo julija udeležil kampa moštva lige NHL, Washington Capitals.
Brez maščevanja za Soči
Gračnar je bil drugi najbolj koristen mož tekme z Avstrijci. Mladi 20-letni čuvaj mreže Salzburga, ki ima po naših informacijah nekaj ponudb iz najboljše švedske in finske lige in tudi iz lige AHL, je vnovič dokazal, da je ob odsotnosti Roberta Kristana on številka ena slovenskih vrat. Glede dogajanja na zadnjem srečanju pa je povedal. "Mogoče je bilo samo videti, da smo v krču. Na tako pomembnih tekmah je zelo pomembno začutiti igro in ujeti ritem, kar se pozna v prvih desetih minutah. Oboji smo igrali zelo disciplinirano, ni se dopuščalo napak, zato je bilo tako zelo težko priti do strelov. Za nas je zagotovo bil finale, čeprav so si Avstrijci že priigrali elito, pa so bili zelo zagreti. Mogoče so se želeli maščevati za Soči, a smo se dobro držali," je razpredal Hrušičan.
Čez vsa finala
Med velike dolžnike tega prvenstva gotovo spadata brata Rodman, ki sta strelsko skoraj povsem zatajila. Vseeno sta na zadnji tekmi dodala pomembne kamenčke v zmagovalni mozaik, Marcel je pripravil teren za prvi Urbasov gol (v statistiko mu podaje sicer niso pripisali), David se je pri drugem golu dobro ognil avstrijskemu branilcu in odlično zaposlil Urbasa. "Glede na to, da smo izgubili na prvi tekmi z Japonci, smo si rekli, da moramo na preostanek turnirja gledati kot na izločilne boje. Druga tekma je bila za nas osmina finala, nato četrtfinale, polfinale in zadnja finale. Treba je bilo vse premagati," je znano strategijo naše izbrane čete razkril David, ki se je s soigralci zelo veselil novega preboja v elitno divizijo. "Lahko smo zadovoljni, da nam je po slabem začetku uspelo pripeljati do uspešnega konca. Zelo težka tekma, nismo bili najboljši, a na koncu je važen le uspeh. Avstrijci so bili zelo sproščeni in so igrali malo bolj umirjeno, pri nas je bilo malo nervoze, saj smo morali zmagati. Ampak kot sem rekel, na koncu ni pomembno, kako smo dosegli zmago in kakšne težave smo imeli, temveč to, da smo vse dobro pripeljali do konca," je še dodal 30-letni Rodinčan, ki je slovenski dres z risom na prsih nosil že na svojem desetem SP.
Na Češko s širšo bazo
Selektor Matjaž Kopitar, ki se sinoči v Slovenijo ni vrnil, temveč je odšel v Ameriko, je bil prav tako dobre volje. Spet je dejal, da so fantje pokazali značaj in srce, tudi ko jim nič ni šlo, so se trudili in borili naprej in navsezadnje našli pot do zmage. "Če ne bi bilo uspeha, vemo, kakšna je javnost v Sloveniji: 'Niste imeli najboljših igralcev, niste sposobni nič narediti.' Ni res," je odkrito zatrdil Kopitar in tokrat pojasnil določene stvari. "Zdaj lahko povem: Ken Ograjenšek je zelo dobro odigral na pripravah, a on ni center, zaradi česar je dobil prednost Rok Leber, ki je dobro opravil nalogo. Tako Ken kot Rok in Gal Koren ter Miha Verlič … To je to! In še kakšen se najde, a govorim le o teh, ki so bili na zadnjem zboru. Samo upam, da bodo mladi fantje čim več igrali. Tudi pripravljalne turnirje med sezono bomo posvetili mlajšim igralcem. Naslednje SP elitne divizije si želimo pričakati z nekoliko širšo bazo," je načrt razkril 48-letni strateg, ki kljub zadnjim besedam, ki kažejo, da si očitno še želi voditi rise, ni želel razkriti svoje odločitve, ali bo to naredil.
