Domen, najmlajši med tremi brati Prevc, ki bo junija dopolnil 25 let, se v svoji karieri lahko pohvali tudi s petimi posamičnimi in dvema ekipnima zmagama v svetovnem pokalu, a bo od zadnje kmalu minilo že pet let. V tej sezoni se je izkazal kot specialist za ekipne tekme. Že pred poleti na Kulmu je najboljše skoke pokazal na ekipni tekmi v Zakopanah, na tem SP pa je bil obakrat najboljši v svoji skupini in opravil glavnino dela k slovenskemu preboju na vrh razvrstitve.
Na koncu je vendarle zlata kolajna tisto, kar šteje in kar si bo tudi najbolj zapomnil. To je zanj že tretja ekipna kolajna s SP v poletih, potem ko je bil tudi del ekipe, ki je zmagala na prejšnjem SP v Vikersundu in bila druga na SP 2018 v Oberstdorfu. »Vsaka od teh kolajn je bila nekaj posebnega, težko pa bi dal kateri prednost. Starejši ko si, več truda ko vlagaš in več ko imaš poti za sabo, vsaka kolajna šteje nekaj več. To je potrditev, da smo čez poletje delali prav in da vloženo delo ni bilo zaman. Tudi druge nacije niso bav bav. Vsi se trudimo, vsi delamo, na koncu pa vidiš, da to delo ni bilo zaman,« ob tem občuti tudi ponos. Pred ponedeljkovo novinarsko konferenco je sicer svojo kolajno pozabil v torbi, zato si je za fotografiranje izposodil eno od obeh Zajčevih.
Minuli konec tedna je bil za družino Prevc še posebej uspešen, saj je mlajša sestra Nika na Ljubnem po sobotnem drugem mestu v nedeljo zabeležila še šesto zmago v tej zimi. Ob vprašanju, ali sta se že uspela slišati in si čestitati, je Domen ob smehu prisotnih razložil, da je bilo to v ponedeljek zjutraj, ko jo je peljal v šolo. »Pri nas doma na stvari ne gledamo pretirano čustveno. Vsi vemo, da je sezona še dolga. Normalno je, da si čestitamo, ne delamo pa iz tega kakšne drame ali kaj podobnega. Čas za proslavo je potem ob koncu sezone, a tudi takrat ravno ne prirejamo fešt,« doma zmage očitno štejejo že kot nekaj običajnega.
