Curling ali šah na ledu, kot ga pogosto imenujejo zaradi izjemne taktičnosti, izvira iz Škotske. Razvil se je v 16. stoletju kot družabna športna igra na zaledenelih jezerih. Organizirano je začel delovati v 19. stoletju z ustanovitvijo Royal Caledonian Curling Cluba prav tako na Škotskem. Curling se je hitro razširil po svetu in predvsem po zaslugi Kanadčanov kmalu prerasel iz družabne igre v resen šport. Na olimpijskih igrah se je prvič pojavil že leta 1932, a le kot demonstracijska disciplina. Prav tako je tudi na rednem sporedu paralimpijskih iger kot curling na invalidskih vozičkih.
Poimenovanje športa izhaja iz angleške besede curl, ki pomeni zavoj oziroma koder. Kamni na ledu namreč ne potujejo naravnost, pač pa zavijajo v loku. Ravno zaradi tega pri igranju curlinga uporabljajo metle. S pometanjem se ustvarja trenje, ki vpliva na pot kamna. Čeprav je curling zimski šport, pa ga lahko v Sloveniji igramo tudi poleti. V Nordijskem centru Planica je ledena površina za igranje curlinga že pripravljena.
Kako poteka igra?
Curling je ekipni šport, ekipo pa sestavljajo štirje igralci. Pri tekmi curlinga sodelujeta dve nasprotni ekipi, ki štejeta vsaka po štiri člane. Ekipi izmenično podajata kamne, pri čemer vsak igralec poda skupno dva kamna. Za igro torej potrebujemo 16 kamnov v dveh različnih barvah.
Vsaka ekipa ima vodjo, ki je med igro v hiši (tarči na ledu), ki jo igralci ciljajo, ko podajajo kamne. Zadolžen je za vso taktiko in odloča, katere mete naj soigralci izvedejo. Najpogosteje vodja meče zadnja dva kamna. Ostala dva igralca, ki v trenutku ne podajata kamnov in nista zadolžena za taktiko, pometata pred kamnom, ocenjujeta njegovo hitrost in jo s pometanjem nadzorujeta. Vsak kamen je torej skupno delo vseh članov ekipe, zato je curling ekipni šport in je usklajeno delovanje vseh štirih igralcev izrednega pomena.
Posebnost športa: curling spirit
Tisto, kar loči curling od preostalih športov, je njegov poseben duh. Duh curlinga ali curling spirit je specifičen izraz, ki opisuje odnos in spoštovanje, ki ga igralci curlinga izražajo do soigralcev, nasprotnikov in do športa samega. Izraz najbolje opiše trditev, da igralec curlinga raje izgubi, kot da bi zmagal na nepošten način. Športni duh curlinga predstavljajo pravila, ki niso zapisana, vendar so spoštovana s strani vseh igralcev, tako profesionalnih kot amaterskih. Cilj curlinga je prikazati svoje sposobnosti in znanje, sodelovati in igrati odlično igro. Nikoli ni cilj zmagati za vsako ceno. Duh curlinga je najvišja oblika fair playa v športu. Curling spirit se kaže v športnem navijanju, v čestitanju nasprotnikom za dobro potezo, v športnem obnašanju in ne nazadnje tudi v nenapisanem pravilu, da zmagovalec plača pijačo poražencu.
Curling poznamo tudi v Sloveniji
Curling zveza Slovenije je bila ustanovljena leta 2010, še istega leta pa je bila kot 46. članica sprejeta v Svetovno curling zvezo. Navdih za začetek curlinga v Sloveniji so predstavljale zimske olimpijske igre v Vancouvru, kjer sta se istočasno, neodvisno druga od druge, začeli razvijati dve ideji o začetku curlinga v Sloveniji – v Ljubljani in na Jesenicah. Združitev dveh ljubljanskih in enega jeseniškega kluba je vodila v ustanovitev Curling zveze Slovenije, ki ima danes pod okriljem kar šest curling klubov iz štirih slovenskih mest.
V Planici curling celotno poletje
Nova sezona curlinga se navadno začne pozno poleti oziroma jeseni, prva mednarodna tekmovanja so navadno na sporedu septembra in oktobra. V Sloveniji pa letos ponovno lahko curling igramo tudi med poletjem. V Planici sta v pokriti dvorani za tek na smučeh pripravljeni dve ledeni površini za curling, ki omogočata treninge tako reprezentantom kot rekreativcem vse do ponovnega odprtja hokejskih dvoran. Reprezentanti bodo led izkoristili predvsem za priprave na prihajajoča evropska prvenstva in predkvalifikacijske turnirje za olimpijske igre.
