"Za svečnico pa pripravljajo agilni Blejci posebno zanimivost. Na zamrzlem jezeru, katerega ledena skorja je debela 25–30 cm ter po njem vozijo s konji, bodo priredili zelo zanimiv čeglarski turnir. Doslej se je prijavilo čez 30 tekmovalcev. Ta igra je podobna curlingu, ki se goji predvsem v Švici. Na Bledu je ta igra med domačini zelo priljubljena ter jo kot nedeljsko zabavo goje že dolgo vrsto let. Igra je originalna že radi forme čeglov. Čegel pomeni v dialektu, ki je uveljavljen zlasti na Bledu in v okolici, naš kegelj, za katerega menijo domačini, da je preveč nemškega izvora. Pustimo jim torej njihove 'čegle', ki jih razveseljujejo, menda že odkar Bled obstaja. Poleti podirajo Blejci svoje čegle po lesenih lopah, pozimi pa na ledu merijo 'zajca'. So pa ti čegli posebne vrste, ki so po obliki sicer podobni našim splošno znanim kegljem, razlikujejo pa se od njih po tem, da so spodaj zelo ploščati, zgoraj pa imajo lepo izbočeno os. Torej ravno narobe od kegljev, kateri imajo zgoraj debelejši del in spodaj ožjo, tudi ploščato os."
To je prvi zapis, ki v Sloveniji omenja curling in je bil objavljen 27. januarja 1929 v časopisu Slovenec, v članku z naslovom Pismo iz Blejskega kota. Že v tem času se je curling v Sloveniji enačil s kegljanjem na ledu, ki pa je povsem drugačen šport. Odkar je bila leta 2010 ustanovljena Curling zveza Slovenije, se curling, šport z metlami, bliskovito širi po slovenskem prostoru in vedno manj je Slovencev, ki ne bi poznali razlik med športoma.
Po ustanovitvi do hitrega mednarodnega priznanja
Zagon curlinga v Sloveniji ima že od začetka dva cilja. S prvim, torej s širitvijo in prepoznavnostjo curlinga po Sloveniji, je z roko v roki povezan drugi – nastop na zimskih olimpijskih igrah, kjer je cilj osvojiti prvo olimpijsko kolajno v ekipnih športih v Sloveniji.
Oba cilja sta zapisana tudi v statutu Curling zveze Slovenije kot njuni osnovni poslanstvi. Ustanovitvi zveze leta 2010 je hitro sledila izpolnitev naslednjega cilja, to je priznanja na mednarodni ravni, a dela je bilo veliko. Ekipa začetnikov curlinga v Sloveniji je morala čez noč urediti prevod statuta ter vsa potrebna soglasja in članstva za sprejem v Svetovno curling zvezo. Pri tem je nastal manjši problem. Svetovna curling zveza je za pristop zahtevala potrdilo o članstvu v olimpijskem komiteju, olimpijski komite pa potrdilo o tem, da smo člani Svetovne curling zveze. Težavo je na srečo rešilo pismo o nameri.
Slovenija je 29. marca oddala vlogo na svetovno zvezo. Očitno hrabre res spremlja sreča, kot pravi slovenski pregovor, saj je bila skupščina v naši neposredni bližini in 6. aprila 2010 je v italijanski Cortini d'Ampezzo Curling zveza Slovenije postala 46. članica Svetovne curling zveze (WCF). Takrat si glede na finančne zmožnosti ne bi mogli privoščiti udeležbe na skupščini, če bi potekala v Kanadi, Rusiji ali kakšnem še bolj oddaljenem kraju.
Slovenski in irski rekord
Na isti skupščini je bila za predsednico svetovne zveze izvoljena Kate Caithness iz Škotske in s tem postala prva ženska predsednica športne zveze zimskih olimpijskih športov v zgodovini; še podatek več, ki curlingu zagotavlja edinstven položaj v primerjavi z drugimi športi. Anekdota po skupščini je nastala naključno, ko smo čestitali novoizvoljeni predsednici in je poleg nas stal delegat Irske curling zveze. Kate Caithness je poudarila, da zdaj stojimo skupaj predstavniki dveh zvez, ki sta vsaka po svoje zaznamovali vstop v mednarodno curling družino. Na eni strani Irska, ki je zaradi administrativnih ovir na sprejem čakala celih devet let od oddaje vloge, na drugi pa Slovenija, ki ji je to uspelo v rekordnih devetih dneh. S kasnejšim sprejemom v OKS je Curling zveza Slovenija izpolnila vse kriterije za nastop na mednarodnih tekmovanjih. Od takrat naprej je curling v Sloveniji zaživel na polno in dandanes naši športniki Slovenijo zastopajo na evropskih in svetovnih prvenstvih v vseh kategorijah – od mladincev do seniorjev.
