Daljave so kajpak naraščale, gradile so se tudi vse večje skakalnice in ena tistih, ki je ta šport postavila na konkretno višjo raven, je bila Bloudkova velikanka v Planici. Ta je svetovni rekord prevzela leta 1934, ko je Norvežan Birger Ruud skočil 92 metrov, dve leti pozneje pa je prav pod Poncami Avstrijec Josef Bradl presegel stotico.
Neveljavni rekordi
Da je svetovni rekord priznan, mora skakalec ob doskoku obstati na nogah in ne sme podrsati z rokami, z zadnjo platjo oziroma se zložiti po tleh. Seveda velja, da sta dolžina skoka in težavnost doskoka premo sorazmerna. Tako sta Janez Polda (leta 1948) in Bogdan Norčič (leta 1977) v Planici poletela najdlje dotlej, vendar sta se z dlanjo dotaknila snega in njun rekord ni obveljal. Enako kot Rus Dmitri Vassiliev, ki je včeraj doskočil pri 254 metrih, vendar ni obstal na smučeh.
Statistični pregled vseh 113 svetovnih rekordov, med katerimi so tudi izenačeni dosežki, razkriva, da je bilo v vseh teh letih najbolj običajno, da je rekordno znamko v Planici dosegel Norvežan. Konkretne številke namreč pravijo, da si je svetovni rekord do zdaj lastilo 44 norveških skakalcev, kar 43-krat pa je bil rekord dosežen v slovenski zibelki smučarskih skokov. Med rekorderji sta dva Slovenca, dolgo osamljenemu Jožetu Šlibarju se je ta konec tedna pridružil še Peter Prevc, ki pa je, čeprav je prejšnji rekord popravil za tri metre in pol ter prvi v zgodovini presegel četrt kilometra, v soju žarometov užival še ne polnih 24 ur. Slavo so včeraj spet pobrali Norvežani, vnovič na domačih tleh, kar pa mora še toliko bolj podžgati planiške delavce in slovenske orle, da med 19. in 22. marcem Norvežanom vrnejo "udarec".
