Že v soboto jih je prišlo okrog pet tisoč, najštevilnejši in najbolj glasni pa so bili navijači Špele Rogelj. Pristaši naše najboljše skakalke niso prišli le iz njene vasi Jezero, ampak tudi bližnjih vasi Podpeč, Črna vas, Gornik, Iška vas Ig, Preserje in še nekaterih. Za razliko od domačih krajev, kjer je zjutraj še deževalo, jih je pred začetkom tekme pozdravilo lepo in sončno vreme, ki jih je dajalo še dodatno energijo tako za navijanje za Špelo in ostale Slovenke kot tudi za kaj bolj konkretnega za lačne in žejne želodce. Za slednje so imeli navijači tudi svoj šotor, kjer jih je razveseljeval ansambel z narodnozabavnimi vižami, tisti z oznako VIP pa so lahko prisluhnili ritmom Samuela Lucasa, ki je sicer imel pod skakalnico koncert že v petek zvečer. No, nekateri so si harmoniko prinesli že s sabo.
JOŽE: ŠPELA JE PREPROSTA KOT NJENA MAMI
Iz Jezera sta se na Ljubno pripeljala dva avtobusa razpoloženih Špelinih navijačev, še nekaj jih je prišlo tudi z osebnimi avtomobili. Eden izmed njih je bil tudi Jože Mrkun.
"Organiziranih nas je tu vsaj kakšnih sto, prihajamo iz okolice podkrimskega območja. Vsi upamo na najboljše, z malo sreče tudi zmaga Špele ni nemogoča. Na domači tekmi jo spremljamo vsako leto, sam sem tu že peto ali šesto leto. Še najboljše je bilo, ko je bil tu le še celinski pokal, saj so bile tu postavljene še gasilske mize, tako da smo pijačo in salamo položili kar nanje in potem tam jedli in pili. Včasih gremo tudi na kakšno tekmo v tujini. Tako smo bili že na Češkem in v Avstriji, z dvema kombijema pa načrtujemo oditi tudi na SP v Falunu. Včasih kakšno tekmo pogledamo tudi skupaj na bencinskem servisu, ki je v lasti njenega očeta. Špela je drugače precej preprosta punca, tako kot njena mami. Ta je doma iz moje vasi Tomišlja in poročena na Jezero," nas je "razsvetlil" Jože, ki se je strinjal, da je Ljubno kraj z najboljšim vzdušjem v svetovnem pokalu. "Ljudje so tu zelo prijazni. Lani, ko je bila tekma v Planici, nisem bil zadovoljen, saj je bilo vse preveč industrijsko. Tu te vsak lepo pozdravi, te vpraša, kaj boš spil...," je bil navdušen.
Navijaški klub Špele Rogelj pa je izpolnil še eno obljubo. Po koncu tekme so v Ljubnem avstrijski skakalki Danieli Iraschko-Stolz podelili nagrado za fair-play, po tem ko je na tekmi na Japonskem Špeli, ki je na poti v Saporo ostala brez smuči, te posodila, pa čeprav je njena tekmica za visoke uvrstitve. Nagrado je prejela iz rok ambasadorja za fair play Mira Cerarja in predstavnika Špelinih navijačev.
V LITIJI NAVIJAJO ZA MAJO
Brez svojih navijačev ni ostala niti Katja Požun. Kot je povedal eden izmed njih, se jih je iz njenega Zagorja in okolice pripeljalo 48. Eden od njih je tudi Peter Drnovšek: "Sam sem tu prvič, drugi Katjini pristaši pa sem prihajajo že pet let. Sem sem se odločil priti, ker imam rad skoke, pa tudi rezultati naših deklet so letos res pravi. Da bo Katja letos malce slabša, smo vedeli, saj je tudi manj trenirala. Če bo trenirala več, bo spet boljša. Danes pa verjamem, da bodo med deseterico vsaj tri Slovenke," je pravilno napovedal končni razplet.
Na Ljubnem so bili vselej kar številni tudi pristaši Maje Vtič in Eve Logar iz Zabrdja, ki pa jih vsaj na prvi tekmi nismo zasledili prav veliko. Za Majo pa jih je petnajst prišlo navijat tudi iz Litije. "Se poznamo, tudi osebno,« je gospa, ki se ni želela predstaviti po imenu, pojasnila, odkod povezava Maja in Litija. »V Ljubnem sem prvič in se mi zdi v redu. Enkrat pač mora biti prvič. Od Maje ne pričakujem nič drugega, kot da srečno pristane, če bo še kaj zraven, pa toliko bolje," je še pristavila.
AMERIČAN, KI SE ŽE POČUTI SLOVENEC
Pozornost v ciljni areni pa je vzbujal tudi gledalec z ameriško zastavo. Kot smo izvedeli, gre za pravega Američana po imenu John Boyd, ki pa že dobrih 15 let živi v Sloveniji, točneje Dolenji Pirošici. "Rojen sem bil v New Jerseyju, 26 let pa sem živel v Chicagu. Leta 1999 sem se preselil v Slovenijo, od koder je moja žena. Na tekmo sem prišel tudi zaradi slovenskega trenerja Vasje Bajca, s katerim smo družinsko povezani, saj sta njegova partnerka in moja žena sestrični. Tako sem prišel spodbujat oboje, tako Američanke kot tudi Slovenke. Zdaj se že počutim tako Američan kot Slovenec. Vidi se, da Američanke postajajo vse boljše, odkar jih trenira Vasja," ga je pohvalil.
PRENOVA ŽE SPOMLADI
Skakalnica na Ljubnem s svojim strmim zaletiščem in ostrim radiusom sodi med zastarele, že nekaj let pa obljubljajo njeno prenovo, ki naj bi se letos vendarle uresničila. To je obljubil tudi predsednik zbora za skoke in nordijsko kombinacijo Ljubo Jasnič, ki pravi, da naj bi z deli začelu že spomladi. Povečana naprava z možnostjo skokov vsaj 110 metrov daleč naj bi dobila sodobnejšo podobo, v načrtih je tudi sedežnica, saj morajo zdaj skakalke na vrh zaletišča po precej zaviti cesti voziti s kombiji.
Da je prenova nujno potrebna, ugotavlja tudi Vasja Bajc: "Moj predlog je, da bi za svetovni pokal uporabljali skakalnice z vsaj 115 ali 120 HS. S to skakalnico bodo pri Ljubnem imeli težave, če bodo hoteli ostati v koledarju. Če ne bo prenove, bodo iz njega izpadli in se spet morali zadovoljiti s celinskim pokalom, ki pa ni več zanimiv. Sam sem bil prav na tej skakalnici prvič državni prvak nekdanje Jugoslavije. Takrat so mi celo zaigrali himno Hej Slovani in sem bil tega res vesel. Skakalnica pa je bila že takrat povsem takšna kot danes."
Ob sicer odlični organizaciji in prešernem vzdušju ter tudi dobro organiziranem tiskovnem središču pa dve pripombi vendarle velja zapisati. V prihodnje bi veljalo poskrbeti tudi za nekaj parkirnih mest za predstavnike sedme sile v bližini skakalnice ter za kakšno desko ali žagovino okrog tiskovnega središča. Ni namreč najbolj prijetno, če se moraš pri opravljanju svojega dela pogrezati v blatu.
