UFFF! Besede, ki POVEDO VELIKO! TAMARA o boju za POLFINALE, sreči pri žrebu....

Glede na to, da ste tak tenis, kot ga igrate zdaj, igrali že prej, je bila za izjemen uspeh na letošnjem Roland Garrosu zagotovo odločilna glava?
Mislim, da res. Zelo dober tenis igram že nekaj časa, pa do zdaj nisem znala ali zmogla unovčiti svoje kvalitete. Mirnost in osredotočenost pa imam že od nekdaj. Spomnim se, da sem tudi v mladinskih letih zmagovala dvoboje, ker sem se znala v odločilnih trenutkih osredotočiti na igro in iz sebe iztisniti najboljše. To imam v sebi. Potrebovala sem samo en sam vrhunski dvoboj, ki sem ga odločila v svojo korist. In ta je prišel v prvem krogu letošnjega Pariza, ko sem premagala Bianco Andreescu, sedmo igralko sveta.

Ste tudi zasebno vedno mirni in osredotočeni? Je takšen vaš značaj?
Hmmm! Kdor me pozna površno, bi mi verjetno res pripisal tak značaj. Toda ... (smeh)

Morda ste imeli tudi nekaj sreče, ko se vam je po zmagi nad Andreescujevo odprl žreb, saj so po vrsti izpadale nosilke?
No, najprej je bilo treba premagati šesto nosilko, da sem si zaslužila drugi krog. Andreescujeva je kljub vsemu igralka najboljše deseterice, pa čeprav v zadnjih dveh letih res ni igrala veliko. Potem pa so zmagovale igralke, ki so izločale nosilke. To pomeni, da so res dobre. Če se zdi, da sem imela lažje nasprotnice, je to zgrešeno; če so moje tekmice prišle do tam, kjer so, so morale igrati vrhunsko.

Zjutraj ste zagotovo imeli tremo, ko ste vstali in se zavedeli, da imate pred seboj zgodovinski dvoboj za slovenski tenis. Imate res pozitivne 'metuljčke' v želodcu?
Da, seveda jih imam. Pred vsakim dvobojem imam pozitivno tremo, pa naj je to prvi krog na turnirju WTA ali pa dvoboj osmine finala grand slama. Vsaka igralka ima pred dvobojem tekmovalno tremo, vsak rekreativec ima pred dvobojem tremo. To pa samo zato, ker hoče in si želi zmagati. S tremo nimam težav, ne ohromi me, ampak mi v dvoboju daje zagon, da pokažem največ, kar znam.

Kaj je v vašem tenisu drugače v primerjavi z lani, ko ste v prvem krogu po hudem boju izgubili z Garbiñe Muguroza, letos pa ste premagali Andreescujevo? Vaš tenis je že dve ali tri leta zelo, zelo dober.
Če vam povem po pravici, sem prepričana, da bi že lani lahko zmagala v prvem krogu. Največja razlika pa je v tem, da imam zdaj za seboj že kar nekaj dvobojev. Lani zaradi vsega dogajanja okrog korone nisem veliko igrala. Sem pa tip igralke, ki potrebuje kar nekaj dvobojev, da pride v tekmovalni ritem. Korona mi je veliko bolj škodila kot nekaterim drugim igralkam. Je pa res, da sem potrpežljiva, poleg tega pa imam srečo, da sem obkrožena z ljudmi, ki resnično verjamejo vame. Že nekaj let, tudi ko mi ni šlo, so mi ljudje, ki me obkrožajo, govorili, da moja igra sodi zelo visoko in da je samo vprašanje časa, da bodo prišli vrhunski rezultati. Sama pri sebi sem vedela, da lahko pridem daleč tudi na Roland Garrosu. Verjela sem, da lahko naredim preboj naprej. Seveda sem si želela, da bi bilo to na grand slamu, na enem od štirih največjih turnirjev na svetu, pa vendar je to treba narediti na igrišču.

V tej sezoni ste pokazali že nekaj odličnih iger in dosegli nekaj dobrih uvrstitev.
Da. Po nastopu na prvem grand slamu sezone v Melbournu, ki je bil zelo poseben, sem res začela igrati dobro – bila sem tudi v finalu turnirja v Bogoti. Moje mnenje pa je, da je bil odločilen moj dvoboj proti prvi igralki sveta Ashley Barty na letošnjem turnirju v Madridu. Sicer sem proti Ash izgubila (v drugem krogu je izgubila v treh nizih s 4:6, 6:1, 3:6, op. p.), vendar je bil to dvoboj, v katerem sem videla, da se lahko kosam tudi z najboljšimi na svetu. Da lahko s temi igralkami igram enakovredno. Pri tem porazu sem dobila prepotrebne izkušnje, ki sem jih lahko zelo dobro unovčila tudi v prvem dvoboju proti Andreescujevi. Sem igralka, ki dela korak za korakom in gre počasi proti cilju.

Dosegli ste zgodovinski mejnik slovenskega tenisa. Ste ponosni na to?
Izjemno sem ponosna na to. To je dokaz, da je vse mogoče. Slovenija ima tri igralke med najboljšo stoterico v športu, kot je tenis – Polono Hercog, Kajo Juvan, ki je sicer v tem trenutku malce zunaj stoterice, a se bo hitro vrnila, in mene. To je izjemen uspeh. Potem imamo še nekaj igralk, ki igrajo vrhunsko, pa Andrejo Klepač v dvojicah, pa mlade, ki napredujejo. Veliko mi pomeni, da Slovenci v teniškem svetu nekaj pomenimo. Mislim, da bo tudi moj rezultat mladim igralcem in igralkam v Sloveniji velika motivacija za delo in potrditev, da je v krutem teniškem svetu mogoče uspeti.

Zdaj boste igrali proti Španki Pauli Badosi. Verjetno v boju za polfinale grand slama ne bo nič drugače kot v dvobojih do zdaj?
Drži. V tem trenutku se sicer še ne zavedam prav dobro, kaj sem dosegla, ampak moji načrti za naprej so jasni: slediti dobrim občutkom, ki jih imam na igrišču, in izkoristiti priložnosti, ki se mi ponudijo. Z Badoso sem doslej igrala le enkrat, že davno, ko sem bila še mladinka. Vem, da je bilo to v Švici, dvoboja pa se prav nič ne spomnim (Zidanškova je proti Badosi leta 2014 izgubila v polfinalu evropskega prvenstva do 18 let v Klostersu z 2:6, 4:6, op. p.). Sicer pa sem jo gledala v osmini finala, toda dejstvo, da je zmagala devet dvobojev na pesku zapored, osvojila turnir v Beogradu in zdaj v Parizu, pove dovolj o njeni kvaliteti. Zagotovo imam možnosti za polfinale grand slama; možnosti so vedno. Samo igrati moram tako, kot znam in zmorem.