Anja Klinar: Trdo sem morala garati

Je vaše okrevanje po težavah z ramo potekalo hitreje od pričakovanj?
Res je šlo hitreje, kot sem mislila, da bo. Po več kot polletni odsotnosti sem spet začela trenirati šele pred pol leta. Pričakovala sem, da bo potrebno vsaj eno leto, preden bom spet dosegla takšne rezultate, kot sem jih zdaj. Res pa je, da sem morala veliko garati, da sem prišla nazaj. Posebej na treningih mi je bilo prve mesece res težko, a zdaj sem zelo zadovoljna, kako hitro sem se uspela vrniti.

Čutite pri težjih treningih še kakšne težave z ramo ali je to že povsem pozabljeno?
Pridejo dnevi, ko me rama boli, čeprav niti približno ne tako, kot me je pred letom dni. Še vedno obiskujem fizioterapije, čeprav bolj zaradi preventive kot zaradi saniranja. Bolečina se po navadi pojavi takrat, ko so treningi res težki in se rama utrudi.

Je 200 metrov delfin zdaj postala vaša paradna disciplina?
Pred nekaj meseci sva se s trenerjem Potočnikom odločila, da se bom letos bolj posvetila prav tej disciplini, saj je ta nekoliko lažja kot 400 metrov mešano. To je res najtežja plavalna disciplina, in če v njej nisi stoodstotno pripravljen, je zelo težko doseči dober rezultat. Na 200 delfin za to vendarle potrebuješ nekaj manj treninga, zato sem se svojim najboljšim rezultatom v njej tudi prej približala. Za EP v Berlinu bo to torej moja paradna disciplina, za naprej pa bomo še videli. Seveda imam še vedno željo plavati tudi 400 metrov mešano, ki je bila vrsto let moja prva disciplina, in v njej imam tudi veliko izkušenj. V prihodnosti torej upam, da bom lahko uspešno nastopala v obeh omenjenih disciplinah.

Je še upanje, da v Berlinu nastopite tudi v mešanem slogu?
Ne, 400 metrom mešano sem se že odpovedala. V tej disciplini nisem tekmovala več kot eno leto, tudi na treningih se pripravljam samo za 200 delfin. Tako bom letos na EP nastopila le v tej disciplini.

Glede na okoliščine boste na prvenstvu stare celine najbrž zadovoljni že s polfinalom.
Na EP in SP v velikih bazenih je konkurenca res nenormalna. Včasih smo tako plavalci kot širša javnost malce razočarani, če pridemo samo med prvih 16. Zadnja leta nekaj pomeni samo še kolajna. Priznam, da sem malce jezna, da je tako. Cilj oziroma želja je, da bi v Berlinu odplavala svoj letošnji najboljši rezultat in se približala meji 2:10. Glede uvrstitve nerada karkoli napovedujem, a verjamem, da bi se ob lepem plavanju lahko uvrstila v polfinale.

Koliko ste na tekočem z dosežki vaših konkurentk?
V preteklih letih sem jih redno spremljala, letos pa se zaradi poškodbe, po kateri se je bilo zelo težko vračati nazaj, raje osredotočam sama nase in na svoje plavanje, kot da bi se obremenjevala še s konkurenco. To bo prišlo na vrsto, ko bom spet v takšni formi kot pred dvema letoma na OI v Londonu.

Kako se počutite ob tem, da ste zdaj najstarejši v naši ženski ekipi?
Ne počutim se, kot da bi bila najstarejša, saj se tudi z mlajšimi zelo dobro razumem. S tem nimam težav. Pri nas jih zaradi razmer in zato, ker je zanje to prenaporno, kariero veliko konča že zelo zgodaj, medtem ko je v svetu še kar nekaj plavalk, ki so starejše od mene.