Ste v otroštvu govorili: ko bom velik(a), bom predsednik/ca? Znate preživeti in delati z zategnjenimi pasovi, omejenimi finančnimi sredstvi? Morda iz malega narediti veliko? In za povrh prihajate iz Šaleške doline? Tu je priložnost, postanete lahko predsednik/ca enega največjih slovenskih klubov, velenjskega Gorenja. Šalo – ki vodstvu kluba in vsem, ki jim velenjski rokomet kaj pomeni, ni prav smešna – na stran, ampak ‘volilna kampanja’ v rokometnem Velenju malce res daje tak vtis. Da ga torej ne najdejo junaka, ki bi bil pripravljen v teh zahtevnih časih prevzeti klub in ga ohraniti vsaj na trenutni ravni.
Skupščina kluba, po kateri naj bi na seji upravnega odbora imenovali naslednika Janeza Gamsa, je bila prvotno načrtovana že 17. junija, a so jo v klubu preložili na 5. avgust, ko bodo varovanci Zorana Jovičića že globoko v pripravah na novo sezono, ki jo bodo na zadnji avgustovski vikend odprli proti Kriens-Luzernu v kvalifikacijah za evropsko ligo. Ker predsednika dotlej še niso našli oziroma svojega kandidata prepričali? Verjetno, če sodimo tudi po besedah odhajajočega predsednika Gamsa, ki nam je nekaj dni pred nato preloženo skupščino priznal, da še iščejo primernega človeka. So ga našli do danes?
Kot slišimo, se prav veliko odtlej ni premaknilo. Kot edini kandidat se, tako kot že takrat, omenja velenjski podžupan Janez Melanšek, sicer upokojenec, ki ni nikoli deloval v rokometu. Vendar gre za kandidata, ki ni sam dvignil roke in se (pri)javil za predsednika, temveč so s prstom nanj pokazali ljudje iz vodstva kluba. Ali so člana politične stranke Gibanje Svoboda medtem uspeli prepričati, da prevzame to odgovorno funkcijo, ni znano, se pa po mestu šušlja, da (še) ne. Časa pa zmanjkuje …
No, dokončno odločitev o svoji prihodnosti je med tem, kot slišimo neuradno, sprejel direktor Roman Pungartnik. Oziroma skorajšnji bivši direktor, bo bolj prav. Janez Gams je pred tedni sicer odločno zagotavljal, da ima Pungartnik veljavno pogodbo s klubom in da bo ostal tudi po njegovem odhodu, a se to ne bo zgodilo, če v teh dneh ne bo velikega, nepričakovanega preobrata. Če se ne bi čez noč pojavili ambiciozni ljudje za upravni odbor z novim predsednikom na čelu, ki bi imeli vizijo in konkretne ideje, podkrepljene s sredstvi, za prihodnost.
Ko smo ravno pri sredstvih – proračun bo v naslednji sezoni primerljiv s tistim iz prejšnje, tudi generalni pokrovitelj Gorenje bo klubu namenil enak znesek. Bolj negotova pa je prihodnost. Pogodba med Gorenjem in velenjskim klubom se namreč čez leto dni izteče, konkretnejših pogovorov o podaljšanju pa po nam dostopnih informacijah še ni bilo. Se je tudi težje pogovarjati, ko je nekdanja članica upravnega odbora kot predstavnica Gorenja oziroma Hisensa Alenka Potočnik Anžič odšla za predsednico največjega rivala, Celja Pivovarne Laško …
Gamsov in Pungartnikov naslednik bosta imela veliko dela, da s sodelavci obdržita klub tudi po prihajajoči sezoni, ki sta jo odhajajoča predsednik in direktor še ‘nastavila’, konkurenčen konkurenci, kolikor je v času debelih krav v Ljubljani pač lahko. Že v tej sezoni pa bo imel izjemno zahtevno delo tudi Zoran Jovičić, ki s pripravami ta teden začenja v oslabljeni zasedbi. Urban Pipp, Enej Jovičić, Tine Poklar, Malik Tatar, Teo Jezernik in Goti Maričić so odšli, Tilen Sokolič in povratnik s posoje Nejc Hriberšek bosta s huje poškodovanima kolenoma odsotna še dolgo. Novic o okrepitvah pa po potrditvah prihodov Andreja Yankovskyyja iz Krškega, Mihaela Ivanova iz nemškega nižjeligaša TUS Vinnhorsta ter otroka celjskega kluba Vida Kačičnika ni bilo, tudi (še) ne o članu Zagreba Nedimu Hadžiću.
