Ljubljanski Slovan bo moral na svojega tekmeca v finalu lige NLB – serija se začne 31. maja – počakati do sobotnega poznega večera, ko se bosta Celje in Gorenje udarila na tretji, odločilni tekmi polfinala. Potem ko je po zmagi Celja v Zlatorogu z 32:29 drugo tekmo v Rdeči dvorani dobilo Gorenje s 35:32. Zasluženo, aktualni prvaki so dali, oprostite izrazu, j*jca na mizo in si prigarali preživetje v boju za naslov. Ampak žal se po tej sicer izjemno napeti in zanimivi tekmi, polni preobratov, moramo pogovarjati tudi o drugih stvareh …
O sodnikih, kot smo v slovenskem rokometu že vajeni. Temo je takoj po zadnji sireni načel celjski trener Paulo Pereira in lahko ga razumemo. Ker je nekatere stvari v slovenskem rokometu pač težko razumeti. »Kar ne razumem, je kriterij,« je z monologom začel portugalski selektor. »Zakaj so pri drugem polfinalnem paru zamenjali sodnika za drugo tekmo, v našem polfinalu pa sta nam sodila ista sodnika kot na prvi tekmi. Samo sprašujem. Ne pravim, da smo izgubili zaradi tega. Sodniki lahko delajo napake, tako kot jih počnemo trenerji, igralci in vsi ljudje. Vsak lahko naredi napako. Sprašujem le, po kakšnem kriteriju sta nam na obeh tekmah sodila ista sodnika. Čudno se mi je zdelo, ko sem na tekmi Trima in Slovana videl drug sodniški par, tukaj v Velenju pa ista sodnika kot pred dnevi v Celju. Zakaj? Ne razumem. Mi lahko vi razložite?« (se) je spraševal Paulo Pereira.
Priznamo, nismo znali. Kot si nismo znali točno razložiti, zakaj sta sodnika v 58. minuti po zgrešenem strelu Urbana Pippa, ko je žoga nato zletela v strop, najprej šla gledati VAR, nato pa svojo odločitev iz avta za Celje spremenila v sedemmetrovko za Gorenje. Kateri dogodek v tej akciji sta si sploh šla ogledati, smo vprašali delegata Branka Pirca, ki se nam je v četrtkovem popoldnevu javil z odgovori. »Sodniki delegatu lahko povejo, kaj gledajo, ni pa pogoj. Sedemmetrovko sta dosodila, ker sta ocenila, da je igralec Celja 'hakljal' krilnega igralca Velenja. S posnetka, ki sta ga videla, se jima je to zdela pravilna odločitev. Gledati sta šla sicer drugo stvar in potem sta videla, da je prišlo do dotika,« je pojasnil Pirc.
Pa je to sploh v skladu z rokometnimi pravili? Da torej sodnik gleda eno sporno situacijo, pa v nadaljevanju posnetka opazi drugo in torej sankcionira nekaj, kar se mu sprva niti ni zdelo sporno? »V rokometu je definirano, kaj se lahko gleda in kaj ne. Se mi pa zdi, da je bolje pogledati dvakrat kot narediti veliko napako. To je moje mnenje. To je bila popolnoma njuna odločitev, sam na to ne morem vplivati. Kot delegat imam VAR pravico uporabiti za preverjanje napačnih menjav,« je na to odgovoril Branko Pirc, ki se torej ni želel opredeljevati, ali je bila odločitev legitimna: »Ne bom se opredeljeval glede tega, ker je to povsem njuna odločitev, jaz s tem nimam nič.«
Kakorkoli, odločitev se je izkazala za prelomno, saj je po hladnokrvno izkoriščeni sedemmetrovki Malika Tatarja Celje namesto v napad za izenačenje krenilo v brezglav lov z(a) dvema zadetkoma zaostanka in ko je Uroš Milićević z vročo glavo svoj strel zapravil, je Pipp le še postavil piko na i. »O napakah sodnikov ne bom govoril. Le o kriterijih …« se z odločitvama sodnikov vseeno ni želel javno ukvarjati Pereira, čeprav sta ga Backović in Palačković v prelomnih trenutkih tekme vidno ujezila tudi s strogo dosojenim prekrškom v napadu Jesusu Hurtadu. Le z odločitvami o delegaciji sodnikov je govoril … »Ne vem, rad bi le razumel kriterij, ki vlada tu v Sloveniji. Samo razumel bi rad, nič več,« je še enkrat ponovil.
Odgovor delegata s tekme, v tem primeru hkrati vodje delegiranja sodnikov Branka Pirca, je dobil dan kasneje. »Odgovor je zelo enostaven. Moja naloga je, da v danem trenutku zagotovim najboljše sodnike, kar jih lahko, glede na razpoložljivost, formo, krajevne omejitve, ki jih imamo, in glede na izvzetja. Torej imamo pare, ki ne morejo soditi določenim klubom – to so si izborila združenja,« je začel dolgoletni slovenski sodnik, ki mu je seveda jasno, da so ljubitelji rokometa v polfinalu državnega prvenstva pogrešali najboljši sodniški par na svetu Bojan Lah–David Sok: »Nekateri sodniki v določenih terminih niso na voljo, v tem trenutku nista bila na voljo Lah in Sok, ker sta bila službeno zadržana. Sodnika Humek in Škvarč sta bila izvzeta s strani enega od klubov in potem sem operiral s tem, kar sem imel na voljo. Prepričan sem, da sem v danem trenutku izbral najboljša sodnika in zagotovil najbolj kakovostno, pošteno in transparentno sojenje. V danem trenutku boljših sodnikov nisem mogel zagotoviti. Nikjer pa ni navedeno, da sodniški par ne sme soditi dveh tekem zapovrstjo.«
Jovičić: V to se ne vtikam, sicer bi se lahko tudi takrat
Preden smo priklicali Pirca, smo za rokav pocukali velenjskega trenerja Zorana Jovičića; tudi njega sta, da ne bo pomote, moža s piščalkama na tekmi s Celjem k(d)aj ujezila. Ko denimo Tadeju Mazeju za 'bodycheck' na Jerneja Drobeža nista pokazala rdečega kartona. Kakšno je torej Zokijevo stališče glede problematike, ki jo je naslovil (tudi) Paulo Pereira. »Jaz se v to ne vtikam, o tem nimam kaj govoriti. Že na naši prvi domači tekmi s Celjem v tej sezoni (15. decembra, ko je Celje zmagalo z 28:24, op. p.) sta piskala onadva, takrat bi lahko rekel marsikaj, pa nisem. Tako da bom tudi sedaj pustil sodnike …«je bil na to temo redkobeseden trener Gorenja.
Mlakar: To ne sodi v šport, to ga razvrednoti
Niso pa bili redkobesedni v Pereirovi slačilnici, kjer se sprašujejo, ali jim bosta morda tudi na tretji tekmi piskala ista sodnika. Ali, kot je brez dlake na jeziku povedal kapetan Žiga Mlakar: »Najraje ne bi izgubljal besed o teh stvareh. Že prevečkrat so se v tej sezoni zgodile stvari, ki ne sodijo v ta šport, saj ga vedno znova razvrednotijo. Ampak sodniki so tu za to, da sodijo, mi, da igramo. Odločitve so bile, kakršne so bile, piskala sta konec in zdaj ne moremo nič spremeniti. Vemo pa, da sta nam sodila obe polfinalni tekmi z Gorenjem, mogoče lahko pričakujemo, da bosta sodila še tretjo. Kar mi je zelo čudno, to ni praksa, ampak nič ne de, mi se s sodniki, njihovimi odločitvami in odločitvami delegiranja sodnikov ne bomo obremenjevali, tako pač je v tem športu. Moramo se le pripraviti na odločilno tekmo, igrati in predstavljati rokomet v najlepši možni luči. Da dvignemo slovensko ligo, ki je v zadnjih letih v padcu, da bo spet atraktivna in zanimiva za ljudi. Da jih v čim večjem številu privabimo na tribune …«
V soboto ob 20.15 jih lahko v Zlatorogu pričakujejo veliko. Celjani in Velenjčani si to zaslužijo. Preden zmagovalci zagotovo spet vročega sosedskega derbija v finalu 31. maja, 4. junija in po potrebi še 7. junija izzovejo Slovan.
