Po zanesljivi predstavi na Kodeljevem, kjer so Trebanjce premagali s 33:29, so rokometaši ljubljanskega Slovana (tudi) na revanšo v Mokronog prišli tako, kot je napovedal njihov kapetan Ilija Brozović: odločeni, da polfinalno serijo končajo po dveh tekmah. Uspelo jim je, v drugo so zmagali s 25:21. Nekaj podobnega so govorili v celjski slačilnici po domači zmagi nad Gorenjem z 32:29. A njim je v Velenju spodletelo: moštvo Zorana Jovičića je proslavilo zmago s 35:32.
Dvoboj v Mokronogu je bil od uvodnega piska sodnikov zelo izenačen, enakomerno so padali goli kot tudi udarci. Prvi sicer redkeje kot drugi. Šele v končnici prvega polčasa je katera od ekipa prvič prišla do prednosti dveh zadetkov – goste iz Ljubljane je do +2 vodil rezervist Adi Mehmedćehajić, ki je zamenjal prej že dvakrat izključenega Staša Jovičića. Spomnimo, na prvi tekmi je slovenski reprezentant dobil rdeči karton že v prvem polčasu. Tokrat je na igrišču zdržal do pet minut pred koncem …
Še prej je marsikaj postoril. Prav Jovičić z dvema zadetkoma in vmes Jaka Malus sta poskrbela, da je prednost Slovana po slabih petih minutah nadaljevanja, ko je Rade Stojanovik vzel minuto odmora, znašala že pet zadetkov (15:10). Slovan je takrat (po)letel proti finalu.
A Trebanjci se niso predali. Kljub odlično razpoloženemu Nebojši Bojiću v Slovanovih vratih so se pred zadnjimi desetimi minutami vrnili na dva zadetka zaostanka, slabih devet minut pred zadnjo sireno je najboljši strelec tekme Vid Miklavec (7) s sedemmetrske črte približal na 20:21, zatem so zapravili celo napad za izenačenje. Kazen je z zadetkom iz protinapada za +2 spisal Jovičić, ki je moral ob izidu 22:20 za Slovan po prekršku nad Miklavcem nato na tribuno. Trimo tega ni izkoristil, po golu Ilije Brozovića (oziroma po nogometno avtogolu Urbana Lesjaka) za +3 manj kot tri minute pred koncem je bil prvi finalist odločen. Za vsak primer je družino pajek v zgornjem kotu trebanjskih vrat umoril še Tarik Mlivić ...
Na finalnega tekmeca še čakajo, kajti Celje je Velenje zapustilo praznih rok. Celjsko moštvo tokrat ni zmoglo nadoknaditi odsotnosti dveh nosilcev igre, poleg Andraža Makuca, ki si je zvil gleženj, tudi Gala Gaberška, ki mu je oteklo koleno. Seveda pa ne smemo pozabiti, da tudi velenjska ekipa pogreša glavnega motorja igre Tilna Sokoliča, pa Vlada Matanovića.
Tudi na obračunu šaleško-savinjskih rivalov je bilo vroče, napeto in izenačeno – gostje so kot prvi v večeru z več kot zadetkom prednosti povedli osem minut pred glavnim odmorom, ko je zadel Oleksander Onufriienko, preden je ekspresno poskrbel še za prvih +3 (15:12). Toda v zadnjo minuto prvega dela sta šli ekipi po zadetku Gotija Maričića poravnani (16:16), v drugi polčas pa celo ob prednosti Velenjčanov, ki so si prek Eneja Jovičića z zadetkom v prazno mrežo priigrali izvrstno izhodišče. Sploh glede na to, kako jim je kazalo le nekaj minut prej.
Takoj po vrnitvi na igrišče ga je še popravil Oleksiy Yankovskyy za prvih velenjskih +2 (18:16), na svoji desnici je imel kasneje (dvakrat) tudi +3, a je s svoje polovice zgrešil prazna vrata, potem zgrešil še s krila. No, stvari je v svoje roke vzel Jovičić, ki je v 40. minuti zadel za 23:20.
Niti pet minut ni minilo, ko je bil izid na semaforju znova v prid Celja; potem ko ga je poravnal Filip Rakita, je za vodstvo gostov s 26:25 zadel vroči Luka Perić. Ko je s svojim osmim zadetkom na listi strelcev ujel soigralca Žigo Mlakarja, je bilo slabih 13 minut pred koncem že 28:26 za Celje. Ampak kam je žogo pognal iz protinapada (!) – visoko nad gol – in omogočil Urbanu Pippu (priložnost za) novo izenačenje.
Emir Taletović je soigralcem z naslednjo izmed ključnih obramb pet minut pred koncem omogočil napad za novo vodstvo, ki jo je po Jovičićevi priigrani sedemmetrovki unovčil – Pipp. Kakšna drama …
Zakaj sta sodnika Backović in Palačković namesto avta za Celje dosodila sedemmetrovko za Gorenje, ki jo je za vodstvo z dvema goloma prednosti izkoristil Malik Tatar, s(m)o se spraševali mnogi v Rdeči dvorani. Še najbolj odkrito Florijani, ki so (jima) tudi jasno in glasno povedali, kaj si mislijo, Paulo Pereira, ki se je cinično smejal, in Uroš Milićević, ki je cinično ploskal. Kot se je izkazalo kasneje, je bil to tudi prelomen trenutek večera – Velenjčani so po še eni zapravljeni žogi Celja povedli s +3 in zmagovalec je bil odločen.
Tako bo Slovan na finalnega tekmeca moral počakati do sobote večer. Za drugo vstopnico se bosta Celje in Gorenje še tretjič v tej seriji v Zlatorogu udarila ob 20.15.
Trimo - Slovan 21:25 (10:12)
* Dvorana OŠ, gledalcev 467, sodnika: Dejan in Igor Ivančič. * Trimo Trebnje: Lesjak, Herceg, Višček 2, Didovič, Jurečič 3, Soršak, Baznik 1, Kotar 1, Miklavec 7 (4), Guček 2 (1), Šiško, Grmšek 1, Grbić 2, Cingesar 2, Nešić, Krešić. * LL Grosist Slovan: Bojić, Panjtar, S. Jovičić 4, Tzortzinis 1, Dolenec 6 (4), Ljevar 2, Stojnić, Mlivić 3, Malus 4, Budja, Mehmedćehajić 2, Brozović 2, Grebenc, Zobec, Hrastnik, Žabić 1. * Sedemmetrovke: Trimo Trebnje 7 (5), LL Grosist Slovan 4 (4). * Izključitve: Trimo Trebnje 4, LL Grosist Slovan 16 minut. * Rdeči karton: Slatinek Jovičič (55.).
Gorenje - Celje 35:32 (17:16)
* Rdeča dvorana, gledalcev 1000, sodnika: Backović in Palačković. * Gorenje Velenje: Skok, Sandič, Taletović, Velić 5, Pipp 8 (3), Jezernik, Maričić 2, Pajk, Drobež 1, Poklar 4, Starman, Tatar 3 (1), Blagotinšek 3, Slatinek Jovičič 3, Jankovski 6. * Celje Pivovarna Laško: Češek, Kozina, Gaberšek, Perić 10, Marguč, Mazej, Bognar 1, Belej, Antonijević, Gregorič, Onufrijenko 2, Milićević 4, Makuc, Hurtado Vergara 3, Mlakar 8, Rakita 4 (2). * Sedemmetrovke: Gorenje Velenje 4 (4), Celje Pivovarna Laško 3 (2). * Izključitve: Gorenje Velenje 6, Celje Pivovarna Laško 8 minut.
